Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Macesni in gore nad Lipanco

Vzemi si čas za obisk gora in zlatorumenih macesnov.

Macesni in gore nad Lipanco

Na izhodišče ture Pri Rupah sva pripeljala po makadamski cesti sredi dopoldneva in se še v hladu pokljuških gozdov podala na pot. Prvi del vzpona skozi gozd sva hitro opravila, stopila preko gozdne ceste in po kamenju starega opuščenega kolovoza se povzpela do stičišča poti s planine Zajavornik. Še del poti prehodiva in nato zapustiva kolovoz ter usmeriva najine korake po travnati dolinici pod Lipanco, kjer na obrobju rastejo macesni, ki naju razveselijo ob pogledih na njihove zlatorumene iglice.

 

Želja videti in fotografirati macesne ožarjene s sončnimi žarki je uresničena in od tu dalje uživava v hoji med macesni. Korak je upočasnjen in fotoaparat kar ne more iti iz roke, toliko lepih prizorov je potrebno zabeležiti na spominsko kartico in nisva edina, ki sva si zadala to sladko skrb. Prideva na Lipanco, stopiva mimo koč po stezicah na pobočje, od koder lahko občudujeva barve jeseni številnih macesnov.

Prečiva pobočje in se povzpneva do pomrzjene mlake na ravnici, obkroženi seveda z macesni in lepim pogledom na bohinjske vršace, medtem ko se na nebu nabira prva koprena, a je še dovolj sonca za pozlatitev iglic macesnov. Nadaljujeva vzpon po pobočju Mrežc in ko stopiva na vršnje pobočje, ugledava prekrasno podobo našega Triglava in sosednjih vrhov, ki imajo še nekaj prvega snega s pridihom zime. Danes je najin srečni dan, si rečeva, ko se ozirava okoli sebe in v daljavi razločno vidiva vrhove vseh naših treh gorstev. Narava nudi veliko in veliko lepega bodo videla najine oči. Macesni in gore v ozadju, mar to ni enkratna mojstrovina narave in toliko je vsega, da bi lahko kar ostala na mestu, a čaka naju še veliko, veliko korakov do zaključka ture.

Stopava dalje s premori za fotografiranje in doseževa 1965 m visok vrh Mrežc, kjer prevladuje v tem letnem času zeleno ruševje in za nameček naju pričaka zelo hladen piš vetra, tako da premor narediva nekoliko nižje v zavetrju. Kot bi trenil so tu pernati prijatelji, od katerih je eden pravi pretepač, saj ostale podi stran od hrane, ki je podeliva z njimi.

 

Vrneva se vrh, s katerega je lep pogled na macesne na Lipanci, midva pa se spustiva ob pletenici v sedelce med gorami in se povzpneva na višji Lipanski vrh, ki je s svojimi 1974 m lep razglednik in od koder vidiva prepadne stene gora na obeh straneh doline Krme. Stati na vrhu tisočmetrske prepadne stene na eni strani in prijaznejšega pobočja na drugi strani ni mogoče vsak dan in zato uživava v vsakem trenutku. Lepo je vidna pot, ki vodi preko skalne pregrade na pobočje Brd. Greva navzdol do stičišča poti, kjer leva gre okoli skalne pregrade, midva pa izbereva desno stezico in prideva pod skale, ki jih z nekaj oprijemi in s pomočjo pletenice hitro pustiva za seboj in z vrha pregrade s palicami v rokah med skalami in ruševjem greva navzdol na Lipanska vrata, kamor pride označena pot iz Krme. Odpre se svet trav in macesnov, ki jim sonce da pridih sijaja. Prečiva pobočje in se vzpneva na 2008 m visoki vrh Brd, ki je prvi dvatisočak na današnji poti.

Na vrhu piha mrzel veter, planinske kavke nočejo zamuditi nekaj za pod kljun in ponovi se zgodba z Mrežc. Mar je ista ptica prišla za nama, se sprašujeva, ko kavka hoče biti prva in edina pri hranjenju. Dan še vedno nudi veliko, gore so kot na dlani in fotoaparat beleži nepozabne trenutke, potem pa zapustiva vrh in se spustiva po pobočju in z nekaj prečenja doseževa najnižjo točko zasneženega vzhodnega pobočja, od koder se povzpneva na sosednji Okroglež, ki se enači z višino Mrežc. Na vrhu je malo trav in veliko ruševja z lepim pogledom na Brda, Rjavino s sosedi in Debelo peč. Popolnoma drugače pa je pozimi, ko nudi odlično smuko v konto pod Debelo peč in na Spodnja Brda. Sledi spust po skalah, travah in trdem snegu in nato prečenje povezovalnega grebena z vzponom na Debelo peč, kjer se venomer izmenjujejo pohodniki, kar kaže na priljubljenost gore.

 

Debela peč je drugi in zadnji dvatisočak na najini poti z odprtimi pogledi na vse strani. Globoko pod nama je dolina Krme in pogled sega do začetka doline in preko Jerebikovca na Kepo. V pokljuški gozdovih sta prevladajoči zelena barva smrek in rumena macesnov. Narediva kratek premor na vrhu, nato pa malce sestopiva do bolj ravninskega travnatega roba, kjer hči od veselja nekajkrat poskoči visoko v zrak, jaz pa jo ujamem v objektiv.

 

Obisk vrhov nad Lipanco je s spustom z gore končan. Vrneva se na ravnico med Okrogležem in Brdi in nadaljujeva počasnega koraka pot med macesni na Spodnje Brda srečajoč planince. Oči švigajo z enega na drugi macesen, eden je lepši od drugega. Čas beži in poti zlepa ne zmanjka, ko stopava preko kratke ravnice na naslednje pobočje, kjer se izmenjuje smreka in macesen. Ko pospešiva korak, sva hitro na Lipanci, kjer še zadnjič na poti sedeva, nadomestiva porabljene kalorije in občudujeva macesne. Koprena na nebu komaj še dovoli soncu, da prodre do zemlje in iglice macesnov nič več ne žarijo. Čas je za odhod in stopiva po bregu na gozdni kolovoz in po njem se vrneva na parkirišče, kjer zaključiva pot med zlatorumenimi macesni in vrhovi gora nad Lipanco.

 

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1709

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.