Iz časa/Slovenec/Jutro (1933): V torek popoldan se je na Škrlalici smrtno ponesrečil osmošolec celjske gimnazije Franc Lečnik. Celje, 3. avgusta 1933
Včeraj smo na kratico omenili med celjskimi vestmi, da je dobila družina celjskega urarja in v juvelirja g. Antona Lečnika iz Kranjske gore obvestilo, da se je v planinah ponesrečil njihov sin Franc, ki je letos dovršil sedmi razred celjske državne realne gimnazije. Novica se je hitro razširila po mestu in vse je ugibalo, kaj se je dogodilo mlademu in navdušenemu planincu. Nič ni bilo gotovega, vseh, ki so mladega dijaka poznali, se je polastila neka čudna psihoza: ali je živ, mrtev, kako je do tega prišlo. V takem mučnem in težkem razpoloženju so se takoj podali starši pokojnega na pot, da vidijo, kaj je z njihovim otrokom, ali ga bodo dobili živega, morda težko poškodovanega, ali bodo mogli ugotoviti samo žalostno dejstvo, da je njihov ljubljenec postal žrtev planin, katere je tako zelo ljubil, da je našel v njih tudi smrt.
In danes je vse Celje pretresla strašna vest: Franc Lečnik se je v planinah smrtno ponesrečil. Sošolci in sošolke objokujejo prezgodnjo in tragično smrt svojega tovariša, katerega so zaradi njegove resnosti vsi ljubili in ga bodo čez dober mesec tako težko pogrešali, ker ga ne bo več med nje.
Zadnje dni meseca julija sta se podala Franc Lečnik in njegov sošolec Edvard Valenčič v Triglavsko pogorje. S Triglava sta se napotila na Škrlatico. Pri plezanju se je Lečnik oprijel skale, ki pa se je odlomila in Lečnik je strmoglavil v prepad 120 m globoko. Neki turisti so na nasprotni strani opazili padec, takoj hiteli ponesrečencu na pomoč, vendar so ga našli že mrtvega.
Pokojni je bil sin uglednega celjskega urarja in juvelirja g. Lečnika Antona in je bil rojen dne 10. decembra 1915 v Borovljah na Koroškem. Po plebiscitu se je družina preselila v Celje, kjer je mladi Franc tudi obiskoval šole. Bil je star šele17 let in pol. Bil je dober sin in dober dijak, planine je ljubil nad vse. Savinjska podružnica ga šteje med svoje najboljše in najdrznejše plezalce. Bil je tudi član Savinjske podružnice SPD. Med tovariši in tovarišicami je bil zelo priljubljen, ker je imel posebno lastnost, v kateri se je ločil od drugih, namreč bil je zelo resnega značaja, zato ga bodo vsi, ki so ga poznali, tem težje pogrešali.
Truplo pokojnika prepeljejo v Celje, kjer bo položeno k večnemu počitku na mestnem pokopališču. Pogreb bo v soboto, dne 5. avgusta ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj bi pokojni Franc, ki je bil up in nada svojih staršev in ki je tako tragično končal v ljubljenih planinah, mirno počival v domači zemljici. Težko prizadeti rodbini Lečnikovi pa izrekamo svoje iskreno sožalje.
Slovenec, 4. avgust 1933
Nova žrtev planin
Pri plezanju na Škrlatico se je ubil 17-letni osmošolec France Lečnik — Pokopan bo jutri v Celju
Ljubljana, 3. avgusta
Kakor smo včeraj kratko poročali, se je v gorenjskih planinah smrtno ponesrečil sin uglednega celjskega juvelirja, osmošolec France Lečnik. Tragedija mladega življenja, ki že po enem tednu sledi nesreči Marjana Grebenca, vzbuja globoko sočustvovanje s starši, obenem pa svari naše mlade turiste k opreznosti pri izbiranju težjih tur.
O katastrofi so nam sporočili iz Kranjske gore: V ponedeljek okrog 18. je prihitel v Kranjsko goro ves zasopel mlad turist, se zglasil pri županu Lavtižarju in mu povedal, da je opazil iz daljave, z Rutarške Ponce, kako je nekdo treščil s severne stene Škrlatice v globino. Istočasno je tam videl stisnjenega med skalami še nekoga drugega, ki si očividno ni vedel pomagati.
Župan g. Lavtižar je nemudoma sporočil to vest reševalcem v Mojstrano in na Jesenicah, obenem je tudi sam organiziral reševalno ekspedicijo. Ivan Vertl, Joža Pečar, Anton Berce in sodnik Bleiweis so okrog 20. ure odšli v Krnico, kjer so pričakali drugo reševalno ekspedicijo: Joža Čopa, dr. Miho Potočnika in njune tovariše.
Združeni reševalni ekspediciji sta okrog 2. ponoči krenili proti Veliki dnini, nato pa sta prešli na severno steno Škrlatice. V zgodnjih jutranjih urah so požrtvovalni reševalci pričeli iskati kraj, kjer se je moglo slutiti, da se je pripetila nesreča. Opazili so jato planinskih vran, ki je krožila nad globeljo.
Po večurnem napornem plezanju so mogli doseči globel. Pod vrhom v Velikem Oltarju so našli mladega ponesrečenca med skalami. Mladenič si je bil zlomil hrbtenico, obtolčen je bil po vsem telesu, na vratu je imel veliko zevajočo rano. Ko so preiskovali ponesrečenčevo obleko, so našli notri legitimacijo, iz katere je bilo razvidno, da je omahnil v smrt osmošolec France Lečnik iz Celja.
Mladenič je bil turistovsko izvrstno opremljen, imel je zlasti dobre čevlje in poleg na tleh tudi poln nahrbtnik, natlačen z jestvinami in drugimi potrebščinami, ki so tehtale skupno okrog 20 kg. A kakor sodijo, je postala baš teža nahrbtnika usodna za mladega dijaka. Pri plezanju je zgubil ravnotežje in padel v globino.
Reševalci so po kratkem odmoru naložili mrtvega mladeniča na nosila in se jeli spuščati z njim preko opasne stene v dolino. Sproti so reševalci sami preživljali največje nevarnosti, kajti pot je v skalah krhka, na prodišču pa zopet opasna zaradi izpodmikanja terena. Reševalna ekspedicija je prispela v Kranjsko goro okrog pol 9. zjutraj. Odnesli so truplo v mrtvašnico. Okrog odra so se takoj zbrale velike množice domačinov in letoviščarjev, pa tudi turistov, ki so se mudili tedaj v Kranjski Gori. Vsi so pomilovali žalostno usodo nadebudnega mladeniča, ki je moral končati iz ljubezni do naših planin. Okrasili so mu oder z zelenjem in cvetjem. Pretresljiv je bil prizor, ko sta se iz Celja pripeljala pokojnikova roditelja ...
Jutro, 4. avgust 1933