Išči

Napovedi

Napovedi akcij, izletov in raznih prireditev, tudi vremena, razmer ... 
Ker je akcij, ki jih pripravljajo (in napovedujejo) veliko, bomo objavljali le izbore.

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinski vestnik 9/2022

Planinski vestnik - september 2022: Sedem žensk na sedemtisočaku

Planinski vestnik 9/2022

UVODNIK
Alpski prometni kaosMire Steinbuch

SEDEM ŽENSK NA SEDEMTISOČAKU
Pamir jim je dal krila. Julija Šuligoj
Nazaj smo prinesle celo kožo. Marta Krejan Čokl
Zmaga. Lidija Honzak

INTERVJU
Janez Marinčič. Katja Šifkovič

RAZMIŠLJANJE
Smer ob žmuli. Mire Steinbuch

RAZISKOVANJE
Diretissima in gorska pravljica ob boku prvakov. Vladimir Habjan

Z NAMI NA POT
Na sončni strani Visokih Tur. Janja Lipužič

PLANINČKOV KOTIČEK
Srečanje z velikanom iz Zadnjice. Kristina Menih

KARNIJA
Gora dveh obrazov. Olga Kolenc

ZGODOVINA PLANINSTVA
Saški kralj na "nemškem" Triglavu. Dušan Škodič

SVET, KI SE TOPI
(Ne)večni led. Vid Legradić

PLANINSKA DRUŠTVA
Prenovljena koča na Uskovnici. Martin Šolar

V ŽIVO
"Dobro jutro, oglašamo se izpred koče ..." Marta Krejan Čokl

NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
FILM
V SPOMIN


Alpski prometni kaos

Sliši, vidi in bere se kot slaba komedija, kot ponesrečen črni humor, kot potencirana novinarska raca v času pomanjkanja kislih kumaric, a na žalost ni tako. Kljub zamenjavi pridevnika makadamska z asfaltirana je prometna situacija v Vratih, "eni naših najlepših alpskih dolin", še naprej ne le zapletena, temveč zavozlana. Res je, prahu ni več, za kar bo rastlinski svet v obcestnem pasu, ki se v času največjega navala obarva v belo, večno hvaležen. A šoferji se ne dajo tako zlahka. Vozijo, se nalagajo na parkirišče, ko na njem zmanjka prostora, se nakladajo ob robu ceste, kjer ovirajo promet, zlasti avtobuse, med njimi tudi tiste, ki brezplačno prevažajo planince in izletnike iz Mojstrane v Vrata in nazaj. Kot srednješolec sem odkril, da v pešačenju od avtobusne postaje v Mojstrani do vhoda v alpsko dolino ni nobene romantike, zato sem se ravnal po naslovu Dumasovega romana in se dvajset let pozneje pripeljal z avtom.
Ponekod po svetu je treba za obisk nacionalnega parka kupiti vstopnico. Ni treba ravno v Ameriko, tako je že na Hrvaškem. Nekje so za obiskovalce uvedli dnevne kvote, drugje jih uvrstijo na seznam in jim sporočijo datum, kdaj bodo na vrsti. Kot vem, se pri nas plačuje vstopnina le v Krajinskem parku Sečoveljske soline, v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok sta le za skupine z več kot desetimi ljudmi obvezni predhodna prijava in plačljivo vodenje.
Predsednik Turističnega društva Dovje - Mojstrana Matjaž Podlipnik je za 24ur.com dejal, da je "asfaltirana cesta z neurejenim prometom še slabše od tega, kar je bilo prej. Zdaj imamo na cesti tudi tiste, ki jim je bilo prej škoda avtomobila ali kolesa, imamo vozičke, specialke in rolerje. Imamo vse, zato je kaos še večji."
In zakaj je tako? Zato ker nihče ne upošteva informacijske table, na kateri se prižge rdeč napis, da je parkirišče polno in vožnja naprej ni dovoljena (nekako tako piše, v živo je še nisem videl). In zakaj je ne upošteva? Ker se mu ne bo nič zgodilo. Angelov na zemlji ni, razen na podobicah in freskah. Je pa hudobec, ki je občutljiv na določene udarce. Eden hujših, ki lahko zadane človeka, je udarec po žepu. To vem iz lastne izkušnje.
Ker je voznikom red osemnajsta briga, bi ga moral nekdo vzpostaviti. Običajno so to redarji ali policisti. Zakaj sploh pišem o tem? Zato ker mi gre na živce kronična nesposobnost občinskih in državnih organov, da se ne morejo ali nočejo zmeniti, čigava bo cesta (še vedno je državna), kdo bo skrbel zanjo in za red na njej. Pri tem ima glavno besedo politika, zato se ne smemo čuditi dolgoletnemu reševanju te problematike.
Ne vem, kolikšna je parkirnina letos. Nazadnje sem parkiral v Vratih avgusta 2019, takrat se mi je zdela smešno nizka. Zato se nisem čudil, da sva zaradi zabasanega parkirišča ob 6.00 morala s prijateljem parkirati na bregu suhe struge. Če Bohinjcem za svoj naravni čudež ni težko zaračunati tri evre za uro parkiranja v Stari Fužini oz. 15 evrov na dan na planini Blato (pohitite, naslednje leto bo dražje!), bi se lahko tudi v Vratih okorajžili in jih posnemali, vsaj malo.
Druga vnebovpijoča zadrega je prelaz Vršič, kjer je prometna situacija zelo podobna tisti v Vratih. Mi lahko nekdo razloži, prosim, zakaj se z avtomobili in motorji zastonj fijakajo gor in dol ter čez preval po cesti, ki je, enako kot v Vratih, v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka? Seveda, zato ker ni treba plačati cestnine, parkirnina pa je bolj simbolična kot ne. Narava in ozračje nista iz rostfraja, čeprav se dostikrat tako obnašamo. Ponekod po svetu se za vožnjo v zaščitenih območjih plača cestnino. Spomnim se razburjenja zaradi uvedbe plačila vstopnine v Krajinski park Logarska dolina od aprila do oktobra. Pa se je hitro poleglo, delno, ker se človek vsega privadi, delno, ker ni visoka, delno, ker imajo nekatere kategorije obiskovalcev odpustek pri plačilu.
Primorci so pragmatiki. Omejili so število vozil na cesti proti Mangartskemu sedlu na 90 vozil na dan. Postavili so avtomatsko zapornico s števcem prometa, pri odcepu ceste Pri Mlinču pa digitalni prikazovalnik zasedenosti parkirišča. Uporabniki ceste plačajo deset evrov ekološke takse Mangart Razvojni zadrugi, z. o. o. Če navedem Lynn Hill iz filma Vstaja v dolini, "Da, se, fantje, da."
Naj se neodgovorni odgovorni za to blamažo zapeljejo samo čez severno mejo in uporabijo avstrijske alpske ceste. Spoznali bodo, da severni sosedje pobirajo denar kar na cestah. Dobesedno. Morda bodo iz te izkušnje potegnili kaj koristnega. Morda.

 Mire Steinbuch

Andrej Jež v najtežjem delu ferate na Olimpline
Foto Boris Keber

Značke:
GL4 PV PV1 PZS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1194

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.