Pomladansko sonce neusmiljeno pobira sneg.
Na izhodišče ture v Ukancu pridemo okoli osme ure. Hitro smuknemo v smučarske čevlje in s popolno zimsko opremo vključno z maskami na obrazih stopimo v nihalko, ki nas popelje na smučišče Vogel, ki se koplje v snegu in soncu. Vse naprave delujejo in zato premagamo naslednjo višino kar s sedežnicama in sestopimo na najvišji točki smučišča pod goro Šijo.
Prve zavoje naredimo še po smučišču, a ga hitro zapustimo in odsmučamo po nekoliko omehčanem a pomrzjenem snegu proti dolini Suhe. Z dobro smuko zaključimo nad planino, kjer za nami prismučata turni smučarki. Smuči obujemo v kože, jih še povoskamo, dodamo srenače pod čevlje, zapustimo turni smučarki, prečimo sončni del doline in stopimo v senco, kjer je sneg popolnoma pomrzjen. V rahlem vzponu prečimo pobočje in dosežemo strm žleb. Žleb premagujem na smučeh s številnimi spremembami smeri, medtem ko moja sopotnika nosita smuči in hodita po že narejenih stopinjah in sta bistveno hitrejša. Vztrajnost končno obrodi sadove in se jima pridružim na izhodu iz žleba, kjer je kratka dolina. Srenače pospravim v nahrbtnik in skupaj stopimo preko dolinice in pričnemo naslednji vzpon po pobočju. Kože dobro prijemljejo in brez problemov dosežemo višje naslednjo daljšo dolino pod pobočjem Male Rodice. Sprva gremo po dolini, nato po pobočju do grebena, ki loči Malo in Veliko Rodico. Z vrha smučajo mimo nas, ki napredujemo z nekaj kratkimi postanki ob pogledih na bližnja vrhova Malega in Velikega Raskovca in verigo južnobohinjskih vrhov, ki obkrožajo Komno. Še nekaj napora je potrebno vložiti, da dosežemo 1966 m visoki vrh Rodice, kjer se pridružimo predhodniku.
Toplo sonce nas greje, ko si privoščimo dobrote iz nahrbtnikov. Naredimo kopico fotografij. Greben in severna pobočja gora proti Črni prsti so zasnežena, južna pobočja in doline pod njimi pa so že brez snega. Lepo je viden del Bohinjskega jezera in nad njim se raztezajo vrhovi Julijcev vse do Triglava. Z vrha vidimo del Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Bližje nam je tudi še delno zasnežen Porezen. Ni kaj, razgledi so odlični, a čas hiti in zato pohitimo tudi mi s pripravo na smučanje. Drug za drugim zapustimo vrh in odsmučamo po in ob grebenu v sedelce med Rodicama, se obrnemo proti jugu in po odličnem snegu obkrožimo pobočja nad dolino, se spustimo globoko v dolino in preko pobočja na rob, kjer se odločimo za smučanje strmega levega pobočja na nižje ležeči greben, ki nas nato povede v Lepo Suho in iz nje še v Zadnjo Suho nad planino Suho.
Smučanje je potrebno zamenjati za hojo in ponovno nalepimo kože na smuči. Naša skupinica ima že od vrha Rodice pridruženega člana in tako se štirje smučarji spopademo z nalogo doseži visoko nad nami rob smučišča. Sonce neusmiljeno tali sneg in ni nič kaj prijazen tudi do nas. Večkrat moramo piti, potne srage drsijo po licih, telesa se pregrevajo, a se ne damo. Korak za korakom pridobivamo na višini in ko stopimo na smučišče, naredimo zaslužen odmor.
Mimo nas smučajo, ko pospravimo kože s smuči, zategnemo sponke na čevljih in se poslovimo od četrtega člana skupine. Odsmučamo na Kratke plaze, kjer grem na sidro levo, moja sopotnika pa desno na še eno dodatno vožnjo in smuko. Na vrhu sedem na skalo in ju počakam, nato pa skupaj smučamo z Orlovega roba proti nihalki. Sneg je tudi na smučišču že ojužen in zato lahkega srca zapustimo smučišče ter se podamo na izhodišče z nihalko.
Iz Ukanca se odpeljemo v Ribčev laz, kjer se ob jezeru osvežimo s sladoledom in hmeljskim napitkom, ko je pred nami le še vožnja v domači kraj.