Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Rzenik in Gradišče

Vroči junijski dnevi in gorsko cvetje sta prava vzpodbuda za obisk naših gora.

Rzenik in Gradišče

Nič ne hitim. Z ženo zajtrkujeva in nato v oblačila za pohodno turo. Še nekaj hrane in pijače v že pripravljen nahrbtnik in odpeljem proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Na Kranjskem Raku zapeljem na prašno makadamsko cesto. Po nekaj ovinkih peljem mimo parkirišča na Rakovih ravneh in že sem nad Marijaninimi njivami, a se še ne ustavim. Vožnjo nadaljujem po slikoviti cesti preko Ušivca do planine Dol, kjer parkiram ob še enem avtomobilu in stopim v pohodne čevlje.

 

Nahrbtnik na ramena in grem mimo konj, ki se mirno pasejo in s pogledom proti bajtam na planini s krasnim ozadjem, ki so ga ustvarili vrhovi Košutne, Kompotele z Mokrico in Korena. Prestopim pašno ograjo in stopam po mokri travi, med katero bujno raste vretenčasti ušivec in navadni kukovičnik. Po nekaj korakih sem na robu gozda, še enkrat prestopim ograjo in že se vzpenjam skozi gozd Malega in Velikega Kranclja. Višje se stezica zlije z markirano potjo s planine in še višje, ko sem že mimo razgledišča z imenitno skalo s Knafljevo oznako, pridem na rob planine Rzenik, tik pred pastirsko bajto, kjer je razgledišče na planino in vrh Rzenik kot tudi na oddaljeno Dleskovško planoto. Na planini v senci pod smreko je imenitno počivališče s klopcami in umetelnim stolom, ki privlači, a pred seboj zagledam planinca in raje stopim naprej ter po nekaj korakih zapustim označeno pot.

Zavijem levo med cvetje in trave. Povzpnem se nad bajto in poiščem stezico, ki me popelje med ruševje, ki je bilo pred leti lepo obrezano in še danes omogoča popotniku lahek prehod med vejevjem. Nekoliko višje uzrem planoto Veliko planino in njeno najvišjo točko Gradišče, nato pa sem ponovno v objemu ruševja, ki me spremlja vse do vršnjega grebena, ko pogled na trenutek zastane na prvih oblakih nad Kompotelo. Še nekaj vzpona in sem na vrhu 1833 m visokega Rzenika, katerega severne stene strmo in prepadno padajo v dolino Kamniške Bele.

Prevzame me gorsko cvetje in kopica fotografij je tu. Prekrasno cveti lepi jeglič, pa alpska velesa, temnomodri cvetovi Clusijevega svišča vabijo in vabijo in že so tu rumeni cvetovi poponov in še in še. Ustavim se in počijem. Užijem nekaj kalorij in osvežim suho grlo s hladno vodo iz meha in že z druge strani pride na vrh pohodnik, ki sem ga videl na planini. Beseda da besedo in izvem, da hodi s Kranjskega Raka od četrte ure zjutraj. Dolgo pot je prehodil čez planoto Velike planine in še vrniti se bo moral na svoje izhodišče. Še pozdrav, zaželiva si srečno in že hodim ob grebenu, kjer cvetijo roza cvetovi navadnega slećnika ob kopici drugih rožc. Spuščam se s pogledom na sosednji vrh Konja po razdrapanem in prepadnem robu z nekaj ozkimi tesni. Oblaki so dodobra zaprli poglede na visoke vršace, le greben Zeleniških špic in za njim pobočje Planjave še kljubujeta beli sivini oblakov. Pridem do stičišča poti in odvijem desno proti planini. Kot bi trenil sem ponovno na lepi planini in čeprav me umetelni stol privlači, grem mimo na rob planine in se spustim v gozd.

 

Po isti poti kot na vzponu sedaj izgubljam višino in še preden se dobro zavem hitrega koraka, sem že na robu planine Dol. Dvakrat prestopim ograjo, naredim še nekaj fotografij in sem pri avtu in čez par minut sedim za volanom in vozim strmo navzgor vse do razpotja, kjer zavijem proti Mačkovem kotu. Prehitim kolesarski par, ki gre nato mimo, ko se pripravljam na pešačenje po makadamski cesti.

 

Hodim in hodim, ko mimo pelje naslednji kolesarski par. Prijazna kolesarka me ogovori in po nekaj besedah odhiti za moškim članom kolesarske odprave, jaz pa stopam za njima. Kmalu ugledam Tiho dolino z opuščenimi stebri nekdanjega smučišča. Nad dolino so Somatska griča, Dovška griča in Bukovnik. Zapustim cesto in stopam po trasi vlečnice. Gorskega cvetja je v obilju in večkrat zastanem, da to lepoto ujamem v objektiv fotoaparata. Zagledam prve bajte Velikega stana in kapelico Marije Snežne. Stopam ob vrtačah, prečim cesto in se povzpnem ob velikem rastišču navadne pogačice na Gradišče, kjer je najvišja točka planote na višini 1668 m z lepim razgledom na Veliki stan in rob Male planine. Za menoj prideta planinca in malce kasneje grem še na drugo stran ravnice pod vrhom, kjer je zgornja postaja sedežnice, ki obratuje in kjer v nekaj korakih pridem na razgledišče nad zaselkom Zeleni rob. Tu so vrhovi gora kot na dlani, seveda takrat, ko so oblaki visoko nad njimi, kar pa danes ni ravno tako. Kljub temu razgled ni od muh in je ves trud vzpona poplačan.

Naredim še nekaj grižljajev in ohladim grlo in že sem na spustu. Grem mimo idiličnih bajt, stopim pod sedežnico, da naredim fotografijo Kamniškega vrha in gora nad Kamniško Bistrico, nato pa pot pod noge in že sem pri gostišču na Zelenem robu, kjer počivajo kolesarji, ki so me pred tem prehiteli. Nič se ne obiram, sivina oblakov ni vzpodbudna in zato odkorakam po cesti do vrtač, se spustim do vhoda v jamo Vetrnica in nato po robu vrtač po cvetnih tratah nazaj na cesto. Mimo peljeta kolesarja, kmalu za njima prikolesarita še druga dva. Prvega dohitim, ko telefonira in nato srečam njegovo sopotnico, ki se vrača. Sledi prijeten kratek razgovor in nato odkolesarita, medtem ko moram narediti še nekaj korakov do parkirišča.

 

Cilj je dosežen in zato sem ponovno za volanom in opoldne odpeljem proti Ušivcu. Srečam traktor, ki vozi govedo na pašo. Malce manevriranja in sem varno mimo in po nekaj kilometrih se ustavim nad Marijaninimi njivami, da naredim posnetke Rogatca, Lepenatke in Kranjske rebri.

Tako, dovolj za danes, si rečem, in odpeljem proti domu.

 

Značke:
GL4 BaznikS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1718

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.