Plezalni center Ljubljana: Tudi letos se je najbolj zagnana mladina ...
... zadnji teden avgusta, tik pred začetkom šolskega leta, udeležila ta zaresnega tabora na Bledu. Tabor je trajal pet dni in sicer od torka. 25., do sobote, 29. agusta, udeležilo pa se ga je devet otrok (Ula, Ana, Julija, Laura, Julius, Anej, Juš, Gal in Urban), inštruktor Lan in moja malenkost.
1. dan: V torek smo se ob devetih dobili v kampu Zaka na Bledu, kjer smo takoj pričeli s postavljanjem šotorov. Po končanem delu smo pobrali plezalne nahrbtnike ter se s kombijem odpeljali proti stari Bohinjski Beli. Ker nas večina že nekaj časa ni plezala v skali, je bil prvi dan namenjen spoznavanju skale in preplezati čim več lažjih smeri. Nekateri so ponovili tudi prevezovanje. Z Ulo sva splezali Dinozavra (7a), meni je uspelo sajtat tudi Strica Toneta 7b+. Okoli 18. ure smo se vrnili v kamp ter si pripravili večerjo (tortelini s paradižnikovo omako), nato pa smo še kartali.
2. dan: Zbudili smo se okoli 8. ure ter zajtrkovali kosmiče z mlekom. Nato smo se odpravili v drug sektor z zahtevnejšimi smermi in sicer v novo Bohinjsko Belo. Tokrat nismo šparali z močmi, saj smo se Anej, Ula in jaz kar kmalu zapodili v Žensko za nagrado (8a). Z Anejem sva si naštudirala vse gibe, toda splezati je nama žal še ni uspelo. Gal in Urban sta naredila par dobrih poskusov v 7a-ju. Po plezanju smo se namočili v Blejsko jezero, nato skuhali rižoto ter se po okusni večerji igrali družabno igro »Jungle speed«.
3. dan: Za tretji dan smo si izbrali dokaj novo plezališče – Zatrata, ki je precej previsno in spominja na Kotečnikove oboke. Po dveh dneh je že bila prisotna rahla utrujenost, tudi koža je že marsikoga pekla, vendar nas to ni ustavilo. Dan je bil več kot uspešen. Zelo popularna smer je bila Stonoga črnivka 7b, s katero sem hitro opravila. To smer sta uspeli splezati še Ula in Julija. To je bil Ulin drugi 7b. Še posebej je potrebno pohvaliti Julijo, saj je bila to njena prva preplezana smer z oceno 7b v skali. To smer sta poskušala preplezati tudi Laura in Julius, vendar žal nista bila uspešna. Aneju je uspelo splezati svoj dolg – Čeladica (7c+), kar je njegov prvi 7c+, v drugem poskusu pa sem s to smerjo opravila še sama. Po prihodu v kamp smo se vrgli še v jezero, nato pa si privoščili večerjo.
4. dan: Po treh dneh plezanja v skali se je prilegel »rest day«. Po zajtrku smo se odpravili do jezera, kjer smo preživeli večino dneva. S seboj smo vzeli tudi napihljiv čoln in seveda najbolj popularno igro na tem taboru – Jungle speed. Plavali smo do otoka in nazaj, veslali s čolnom, se sončili (nekateri celo preveč) in se zabavali s kartanjem. Nato smo si privoščili sladoled in se počasi odpravili proti našim šotorom. Najbolj zagnani smo se nato odpeljali do čisto novega plezališča (Zgornje Gorje), za katerega vodniček še ne obstaja. Plezališče je bilo zelo previsno, z veliko lepimi in težkimi smermi. Tam smo srečali precej plezalcev, ki so nam z veseljem povedali, kakšne so ocene teh smeri. Lan, Anej, Ana in jaz smo bili nad novim plezališčem zelo navdušeni in prepričani, da se naslednji dan tja vrnemo. V kampu smo si skuhali špagete, nato pa si je mladina zaželela še palačinke in to skoraj ob 21. uri. Vse bi bilo lepo in prav, če bi le imeli moko. Na srečo je bil v bližini nek Mercator odprt do 22. ure, tako da smo le prišli do moke in si spekli slastne palačinke.
5. dan: Zadnji dan tabora smo vstali prej kot po navadi, saj je bila vremenska napoved slaba. Do 8. ure smo že imeli pospravljene šotore in vse stvari spakirane v potovalke. Edini šotor, ki je še ostal, je bila kuhinja, kamor smo dali tudi vse naše stvari, da jih ne bi zmočil dež. Po zajtrku smo se zopet podali v plezališče Zatrata, čeprav smo si dan prej ogledali novo plezališče. Zaradi dežja in težavnosti smeri smo morali spremeniti načrte. Sprememba plana se je izkazala za več kot odlično. Ta dan so namreč padali številni rekordi. Juš je splezal svoj prvi 6b (Leponogi goban). Laura je splezala svoj prvi 7b (Vabljiva golobica) in to še pred svojim prvim 7a-jem. Po odličnem vzponu se je Laura ponovno podala v smer Stonoga črnivka 7b, katera ji v četrtek ni uspela, ter splezala še to. V enem dnevu je tako postavila kar 2 rekorda. V Vabljivi golobicai (7b) so bili uspešni Anej (to smer je sicer nekoč že splezal), Ula (to je trenutno njen tretji 7b) in Julija. Tako kot za Lauro je tudi za Julijo to druga smer te težavnostne stopnje. V smeri Vabljiva golobica se je na vse pretege borila tudi Ana. Tudi potem, ko ji je s prsta tekla kri, Ana ni odnehala. Žal ji je čisto malo zmanjkalo, da bi se lahko pohvalila s svojim prvim 7b. V tej smeri je naredil dobre poskuse tudi Julius. Meni je uspelo preplezati Uničujočo viljeminko 7c+, Aneju pa je malo pred vrhom zmanjkalo vzdržljivosti, kar ga je stalo odličnega vzpona. V tej smeri se je preizkušala tudi Ula, toda bi potrebovala še kakšen dan več, da bi jo uspela preplezati. Sama sem se podala še v Pegasto korenarko (8a), kjer sem si naštudirala vse gibe, a žal 2x padla na detajlu. Okrog 15. ure smo pobrali svoje plezalne stvari in se s suhe stene odpravili po mokrem gozdu do kombija in nato do kampa. Tam smo pojedli še včerajšnjo večerjo (špagete) in počakali starše.
Tabor je bil več kot odličen. Veliko smo plezali, se kopali, jedli dobro hrano in se zabavali ob igranju kart. Kljub številnim vzponom in rekordom pa je še marsikomu ostal kakšen projekt, tako, da se zagotovo še vrnemo v Gorenjske konce.
Zapisala Petra Glušič