Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tretja letošnja nesreča na Triglavu

Slovenec (1924) - Dovje, 15. avgusta.
Jakob Aljaž: Danes, 15. avgusta, so našli ljubljanski Skalaši na severni triglavski severni Triglavski steni ponesrečenega Dr. Klementa Juga.

Pred tednom je šel v Aljažev Dom v Vratih, odkoder je hodil zabijat kline v triglavsko severno steno (1000 metrov) z namenom, da bo naredil novo pot in sicer desno od srede severne stene navpično proti Bambergovi poti, kjer je jako huda strmina. Bolj na desno se je pred dvemi leti ponesrečil abiturient Emanuel Kusý-Dúbrav.

V ponedeljek je šel tretjič s kladivom in 7 klini gori, zvečer ga ni bilo nazaj v Aljažev Dom. V sredo pride oskrbnik to povedat v Mojstrano. Nemudoma gre rešilna ekspedicija, — Mojstrančani, pozneje še Jeseničani in Ljubljančani, — iskat ponesrečenca.
Danes, 15. avg. opoldne, izvem, da so ga našli mrtvega v steni. Hotelir Rabič ga je svaril, naj ne zabija klinov sam, ampak naj vzame seboj kakega tovariša za slučaj, če si n. pr. zlomi nogo, pa odgovoril je mladi pogumni doktor, Goričan, da on pleza previdno, spremljevalec pa bi ga v par dneh zapustil. Pomenljivo je, kaj sem govoril o Dr. Klem. Jugu in njegovih predrznih turah z Janko Mlakarjem, ko je le-ta prišel pred 14 dnevi z Vel. Kleka k meni v družbi s Cilenškom. Janko je rekel: »Jaz ne poznam osebno mladega Dr. Juga, berem pa v »Plan. Vestniku« spise njegovih plezalnih tur. Jaka, zapomni si, on se bo kmalu ubil.« Podpisani pristavim svoje osebno mnenje: »Omne nimium nocet« — ne pretiravati, — vse kar je prav. To naj bi veljalo tudi pri turistiki.

Dr. Jug je iz Solkana. Študiral je v Italiji in v Parizu. Zadnje tri tedne je bil v Aljaževem Domu, od koder je delal plezalne ture čez Cmir, Stenar, Suhi plaz, Nastaljek, Špik itd. — V triglavsko steno je sedaj zabijal kline in po svoji poti delal iz kamenja piramide, da zaznamuje svojo pot. Padel je iz velike višine, ker je glava vsa razbita in truplo zelo poškodovano. — V mraku ga bodo pripeljali na Dovje v mrtvašnico.

Jakob Aljaž

* * *

Od druge strani se nam še poroča: V torek zvečer je prišel v Vrata dr. Jugov tovariš g. Ogrin iz Ljubljane. Vprašal je po dr. Jugu in zvedel od oskrbnika, da bi se bil imel Jug vrniti že prejšnji večer, a ga še vedno ni. G. Ogrin se je s še enim tovarišem takoj odpravil v steno, iskat dr. Juga. Pregledala sta teren pod steno in spodnjo steno in šla nato po Bambergovi poti na vrh, ne da bi našla kako sled o dr. Jugu. Tudi v knjigi v Aljaževem stolpu ni bilo njegovega podpisa. Obiskala sta nato vse bližnje koče, a o dr. Jugu ni nihče vedel ničesar. Tedaj je bilo jasno, da se je morala dr. Jugu pripetiti nesreča. Hitela sta v Mojstrano, kjer sta obvestila vodnika in poskrbela, da se je sestavila rešilna ekspedicija, sestoječa iz Jugovih tovarišev Skalašev in Mojstrančanov, katerim so se kasneje pridružili še Jeseničani in Ljubljančani. Rešilna ekspedicija je odšla na pot v četrtek. Dr. Jugovim tovarišem je bila dobro znana smer, v kateri je hotel dr. Jug najti novo pot čez triglavsko steno. Res so našli truplo na polici sredi med Pragom in Luknjo. Dr. Jug je padel do sto metrov globoko ter na mestu obležal mrtev s strtimi kostmi. Truplo so navezali na vrvi in ga spustili približno 300 metrov globoko na stezo, ki vodi proti Luknji. Odtod so truplo na nosilnici prenesli v Aljažev dom, odtam pa z vozom prepeljali v Mojstrano, kjer so ga položili v krsto, nato pa prenesli v mrtvašnico na Dovjem.

Slovenec, 17. avgust 1924
 

29.07.1924

dLib.si


 SiOG 11/1924 

France Malešič, 2005. Spomin in opomin gora. Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Didakta; stran 115, št. 11/1924:

V ponedeljek, 11. avgusta 1924, se je 26-letni dr. Klement Jug, filozof in skalaš, doma iz Solkana, ponesrečil kot samohodec v zahodnem delu severne stene Triglava. Bil je glavni predstavnik in idejni vodja slovenskih plezalcev po prvi svetovni vojni. S svojo osebnostjo, vplivom in dejavnostjo je v našo alpinistiko uvedel načrtnost, posebej poudarjal tovarištvo in druge etične vrline, na tehničnem področju pa uvedel boljše varovanje, uporabo klinov in vponk. Plezati je začel leta 1922. Naslednje poletje je plezal po stenah in grebenih Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp, s tovariši ali pa sam, ponavljal že preplezane in plezal tudi nove smeri. V zadnjem poletju je bil mesec dni nepretrgoma v gorah in načrtno plezal vedno težje smeri. V Steni je že poskušal s soplezalcem, vendar je odnehal, potem ko je na izredno težavnem mestu zabil preprost klin. Zaradi slabega vremena v Vrata ni bilo tovarišev, ki jih je pričakoval, zato se je odločil, da bo znova poskusil sam. Padel je 80 metrov globoko.

Čez štiri dni ga je skupina skalašev reševalcev našla hudo razbitega na polici pod steno v stebru. Po vrveh so ga spuščali 250 metrov globoko do vznožja. Kasneje so pod steno našli plezalno kladivo, ki si ga je bil izposodil, leta 1930 pa so v prvi četrtini kasneje imenovanega Jugovega stebra našli njegov zadnji klin in iz okoliščin sklepali, da se mu je, ko je stal na njem, odlomila skalna luska.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1718

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.