Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tukaj smo, da ...

... v zahtevnem terenu pomagamo pomoči potrebnim

 

Zanimivo obdobje za gorske reševalce ljubljanske postaje GRZS.

Najprej bi rad napisal besedo ali dve, kaj pomeni zahteven teren? Subjektivno za vsakogar nekaj drugega, objektivno bi moralo biti za vse isto. Verjetno!

Ne bom se spuščal v kategorizacije poti, v Sloveniji jih imamo preko deset tisoč kilometrov in le klik ali dva, pa so informacije na ekranu.

Image
Intervencija na Šmarni gori (19. 11. 2020)
Gorski reševalci bi teren najlažje, najhitreje in najbolj razumljivo delili na lahek teren, kjer NMP (nujna medicinska pomoč) lahko pride z reševalnim vozilom do ponesrečenega, in na težji teren, kjer je potrebno do ponesrečenca dostopati peš. (Helikopterskemu reševanju se bom namenoma izognil.) Takrat, ko ta pešpot (steza) preide v višjo zahtevnost napredovanja (tudi plezanje), takrat naj bi praviloma na intervenciji sodelovali gorski reševalci. Za to smo usposobljeni, šolani, preverjeni na izpitih in fizično trenirani.

Tako kot vse, je tudi nas obdobje spomladanskega vala »korone« presenetilo, a smo se hitro prilagodili na novo situacijo. Spomladanski daljši dnevi, veliko sonca in upanje na boljše čase je pripomoglo, da povečanega obsega intervencij na našem območju nismo zaznali.
Poletje je minilo v ustaljenih praksah predhodnih let. Veliko ljudi se odpravlja na dopuste, odhajajo v visokogorje, naša primorska plezališča zaradi vročine niso nabito polna. Imeli smo manj nesreč in s tem manj intervencij.

Jesen je nekaj povsem drugega. V preteklih letih smo se že dodobra navadili, da se s prvimi krajšimi dnevi v osrednja slovenska hribovja vrnejo pohodniki, ki se zaradi precej bolj zahtevnih razmer v visokogorju podajajo v nižje hribe. Pohodništvo, nabiranje kostanja in gob sta klasična vzroka zdrsov in poškodb spodnjih okončin. Poglavje zase so gozdarske nesreče, kjer so praviloma poškodbe precej težje. Mnogokrat se zgodijo izven steza in utrjenih poti, na območjih, kjer ni telefonskega signala. Posledice so daljše čakanje ponesrečenih na pomoč in dolgi transporti do bolnišnic.

Na ljubljanski postaji smo imeli v zadnjem obdobju precej več intervencij. Presenečajo večinoma nesreče, ki se zgodijo med tednom. Običajno so te nesreče povezane s spravilom lesa, a povsem drug vidik se je pojavil v zvezi z zaprtjem prehajanja občin in velikega števila ljudi, ki so zaradi posledic »korone« primorani ostati doma. Ljudi je na popularnih ljubljanskih pohodniških točkah ogromno. Da se nekateri izogibajo množicam iščejo bližnjice, izogibajo se uhojenim stezam, odkrivajo »nekaj novega«. Posledice so zdrsi na mokri, z listjem pokriti zemlji, skalah, koreninah …

Vaja stenskega reševanja v Šembijah (26. 9. 2020)V preteklem tednu je nad ljubljansko kotlino vztrajala trdovratna oblačnost in megla. Mokrota v gozdovih zaradi kratkega svetlega dela dneva ni izginila, in če si smem dovolit: »Vse je padalo na riti!«

Posledice so bile nekatere težke poškodbe. Kdor je imel kdaj polomljene kosti ve, da odprt zlom goleni s krvavenjem ali s hlodom zdrobljen in zlomljen gleženj lahko pusti posledice za vse življenje.

Nošenje zaščitnih rokavic iz latexa na intervencijah je že dolgoletna praksa, velikokrat imamo opravka z različnimi telesnimi tekočinami poškodovancev in je to nekaj povsem normalnega, a nošenja zaščitnih mask nas je naučila »korona«. Omenil bi slučaje, ki se nam dogajajo.
Pristop do ponesrečenega je po navadi z veliko dodatne opreme in teže na hrbtu, vedno se »leti na polno« v breg, a vseeno nosimo maske. Dihanje je težje, včasih skorajda na meji, a da bi zaščitili tudi sebe vztrajamo, da imajo tudi ponesrečeni maske. Žal pa ni vedno tako in precej žalostno je, da se moramo ukvarjati tudi s tem … Problemi so do vrat reševalnega vozila ali bolnišnice, od tam naprej pa maska ni več ovira.

Ljubljanska postaja ima v letošnjem letu več kot štirideset reševanj ljudi, v jesenskem času smo imeli tudi reševanje mačke. Atipično za gorske reševalce. Mačke plezajo na drevesa, vedno bodo, a za reševanje z dreves ni usposobljen nihče drug kot gorski reševalec. Takšne manevre obvladamo zaradi reševanja obviselih padalcev, a ti nas vedno počakajo na mestu, z razliko od mačk, ki seveda prestrašene vedno plezajo še višje. Tanke vejice, mogoče deset kilogramov težkega (tak »tiger« je bil zadnji) še zdržijo, osemkrat težjega reševalca precej težje. Občutek, ko mačka predamo lastnikom je težko opisati, iskric v očeh (po navadi otrok) se ne pozabi.

Drugi val epidemije je povzročil nekaj prilagajanj. Ker se ne smemo, družiti skupnih vaj nimamo, zadnji dve sta bili stensko reševanje v Šembijah pri Ilirski Bistrici in vaja reševanja s sedežnice na smučišču Javornik – Lome. Reševalci skrbimo za fizično pripravljenost sami, za tehniko in ekipni duh pa na mnogih intervencijah.

Brane Žorž, kot načelnik postaje preko video povezav vodi sestanke UO, situacija nas je v to prisilila, a vse poteka tekoče in konstruktivno. Glede na število intervencij, njihovo analiziranje in planiranje za prihodnost, nam tudi v teh razmerah dela ne manjka.

Ostanite zdravi in ostanite nepoškodovani!
Janez Javoršek  
inštruktor GRZS  

GRS Ljubljana, 24.11.2020
Tukaj smo, da v zahtevnem terenu pomagamo pomoči potrebnim

Značke:
GL4 grsLJ GRZS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.