Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vesel s kolesom

Delo - Grega Kališnik: ... na Everest

Vesel s kolesom

Težko verjetne coprnije se je lotil gorski kolesar, 54-letni Cerkničan Peter Vesel – na vrh sveta prek domače Slivnice.

Oni realni Mt. Everest je za veliko večino ljudi Neverest, nikoli osvojljivi vrh. Za peščico osvojljiv, osvojen, za drobec usoden. Večina si v življenju postavi nižje cilje, zasebne Evereste, in ti postanejo metafora.

Nekam vmes pa bi lahko umestili projekt Everesting, doseganje absolutne višine najvišje gore na svetu, 8848 metrov, in sicer na kolesu, tekaško ali hodeč. V preteklih mesecih, ko se je svet na glavo postavil, so se te višine junaki lotevali tudi v domačih hišah, tekli maratone okoli zakonskih postelj ...

V kolesarsko različico everestinga se je v soboto, 13. junija, zagnal 54-letni Cerkničan Peter Vesel. Gorski kolesar, »takole bom rekel, največ vozim etapne dirke«. Šestkrat je bil na največji takšni dirki v Afriki, natančneje Južni Afriki, Cape Epic. Leta 2015 je zmagal v parih, s sotekmovalko, ampak ne ženo, pač pa Nemko Ivone Kraft, ki je bila v cross­countryju na olimpijskih igrah sedma, leta 2017 pa je kot član (moške) dvojice z Argentincem Pablom Rodriguezom zmagal na Brasil Ridu.

Istega leta je z Nemcem Torstenom Dammom osvojil prestižni Transalp. »Etapne gorskokolesarske tekme se večinoma dirkajo v dvoje, zaradi varnosti. Tekmovalca morata biti na tekmi skupaj, v razmiku največ minute.«

Na teh dirkah ni večjih skupin, velikokrat tekmovalca na zahtevni ultraprogi ostaneta sama, in če se enemu kaj zgodi, pade, je dobro, če je nekdo zraven. »Če na gorskem kolesu padeš, ponavadi zgrmiš v dolino, pod cesto, in te nihče ne vidi.« Je pa Vesel letos februar­ja tik pred korono vozil ultradirko v Andaluziji solo.

image

Specialka, motor, gor’c

Južna Afrika, Nemčija, Avstrija, Brazilija, Hrvaška so najpogostejše postaje Petrovih etapnih tortur. Gorsko kolesari 20, 25 let. Pred tem je bil cestni kolesar, dirkal kot mladinec, nakar se je lotil »drugih neumnosti, bil cestnohitrostni motorist, učil sem tenis«.

Potem je padla neka stava, ki ga je pripeljala nazaj h kolesu. Le da ne cest­nemu, ampak gorskemu. In vzdušje, ljudje »so mi bili tako všeč, da sem ostal«. Preskok s specialke na gorca se marsikomu zdi nemogoč, a Veselu se je gorska druščina zdela precej bolj zdrava. Po prvih dirkah se je v cilju počutil, kot bi bil pretepen, a je počasi padel noter.

Vesel je zasebnik, sam svoj šef, »sem član kluba ProAdventure in imam osebne sponzorje«. Na leto naredi približno 260.000 višinskih metrov, vzpona, kar v dolžino pomeni cirka 15.000 kilomet­rov. Kdor se spozna, bo zazijal! Goni sedem do 15 ur na teden, pred dirkami do 25 ur.

V tem, kar počne, uživa, na kolesu ga redko vidijo nenasmejanega. Kako se je pa prej pisal? »Vedno sem se pisal Vesel.« Na tekmovanjih ga največkrat spremlja žena Nataša, ki kolesari ljubiteljsko, »bolj v hrib hodi«, imata dva sinova, 27-letnega Nejca in 20-letnega Urbana. Se mu, postabrahamovcu, zdi, da po toliko letih ekstremov vse skupaj že kaj peša? Ne, pravi, v absolutnih uvrstitvah ga (še) vedno najdemo v prvi četrtini, v svojem starostnem razredu pretežno zmaguje.

Od izhodišča do vrha Slivnice je imel veseli Vesel približno 520 višincev,
osem kilometrov, naklon okrog sedem odstotkov. Vozil je 15 ur in pol.


Kako se najde ekipa ze etapno dirko? Na začetku, pravi Peter, je bil on tisti, ki je iskal sotekmovalce, sotekmovalke, potem se je obrnilo, »na dirkah se spoznavaš, rečeš besedo, dve, vidiš, s kom bi šlo, s kom ne«. Ekipe se sestavljajo za leto vnaprej. »Za Brasil Ride me je našel Rodriguez, za Transalp Damm ...«

Vrnimo se pod Everest oziroma Slivnico. Zlahka rečemo, da vse poti tako ali drugače vodijo na najvišjo točko planeta, zatorej tudi prek 1114 metrov visokega hriba nad Cerknico. Za everesting – za lov na absolutno višino najvišje točke sveta, 8848 metrov – imajo, tako Peter, tekmovalci v običajnih sezonah premalo časa. Everesting zahteva čas in za seboj pusti utrujenost.

Koronakriza je vzela dirke in ponudila obilo časa. Ter naskakovalce everestinga. Bilo jih je toliko, da so začeli beležiti rekorde. Načeloma je treba z zahtevanimi višinci opra­viti v 24 urah, več kot dve uri v kosu ne smeš počivati, po klancu, v katerega hropeš, se moraš tudi spuščati.

Kdor naskakuje svetovni hitrostni rekord, si izbere poseben klanec. Američan Lachlan Morton se je lotil 1,9-kilometrskega z 11-odstotnim naklonom, na vrhu se je le obračal in navzdol šibal s hitrostjo 120 km/h. Everest je dosegel v sedmih urah in pol. Za naskakovalce hitrostnih everestingov »je najboljši kratek, strm klanec.

Na dolgem klancu namreč tudi s spustom izgubljaš čas, počasneje pridobivaš višino ... Kratek, dolg klanec, povsem različna obremenitev mišic, ni enako, če greš z močjo 300 vatov sedem ali štirinajst minut navzgor.«

Na tnalo

Vesel se je lotil malo drugače: »Sem eden redkih, če ne edini, ki sem everesting napovedal.« Večina tega ne počne, ker se bojijo, kako se bo končalo. Najprej ga opravijo, nato zadevo objavijo, »jaz sem pa dal jajca na tnalo«.

Od izhodišča do vrha Slivnice je imel veseli Vesel približno 520 višincev, osem kilometrov, naklon okrog sedem odstotkov. Vozil je 15 ur in pol. Gor in dol prevozil 280 kilometrov. Prvih deset rund v enakem času, »v enajsti me je pribilo«.

Nato si je počasi opomogel in je šlo do konca v približno enakem ritmu. Ko je opravil 17 vzponov, so mislili, da zadošča, pa ga je prijatelj in menedžer Bobi razveselil, da je po aplikaciji Strava na vrhu sveta, po garminu ne. Zato se je spustil v dolino in opravil še tristo višincev. Skupaj 17,45 vzpona na Slivnico. Ves čas je imel spremstvo kolesarjev, procesijo, katere udi so se med seboj merili tudi za najhitrejši vzpon.

Dirkal po Andaluziji Peter ni več, treniral pa je ves čas, kakor da dirke bodo. Oktobra je povabljen v Brazilijo, »a je še v zraku, uradno še ni odpovedano«.

Kaj bi počel, če bi mu kdo vzel kolo ali mu ga odtujil? »Verjetno bi v hribe hodil.« Ves čas gibanje, torej? »Ves čas gibanje.« Zaveda se in prizna, da je športanje na njegovi ravni odvisnost, ampak ne ve, kako bi povedal, »fajn je«. Že kot otrok ni mogel biti pri miru, mu je stari oče rad očital, da je, »kot bi imel b't u riti«.

Tolikokratna Slivnica je težko predstavljiv reženj napora, laže je, če posumimo, da si je Peter pomagal z napoji in zvarki coprnic, ki so si Slivnico že davno izbrale za svoje bivališče. Peter Vesel ni prvi ali edini Slovenec z everestingom v žepu. Omenimo vsaj ultracestnega junaka Marka Baloha, ki se je na vrh sveta povzpel s cestnim kolesom.


Delo - Miroslav Cvjetičanin, 05.06.2020 11.33
Slovenka prikolesarila na »Everest«

Everesting je postal priljubljen izziv za kolesarje, ki so zmožni največjega trpljenja, kar jih na kolesu lahko doživiš.

FOTO: Miroslav CvjetičaninLaura Šimenc je že uveljavljeno ime v svetovnem amaterskem kolesarstvu. Laura je bila v svoji starostni kategoriji že svetovna prvakinja v cestnem kolesarstvu kot tudi v vožnji na čas.

Tokrat se je odločila za poseben izziv: prekolesariti višino najvišje gore na svetu Mount Everesta. Čas: neomejen, samo da je v enem kosu, kolesariti je nujno samo v en in isti hrib, se pravi gor in dol, dokler ne dosežeš 8848 višinskih metrov.

Lauri je to uspelo v samo v 11 urah in 27 minutah! Prevozila je kar 177 kilometrov. To je tretji najboljši ženski rezultat na svetu in seveda najboljši v Sloveniji. Izbrala si je klanec v Povljah pri Kranju, vasico pod Storžičem, klanec je prevozila kar 92-krat. Klanec je dolg 950 metrov in ima 90 metrov višinske razlike. Povprečni naklon je devet odstotkov, vmes se dvigne tudi do 13 odstotkov.

Laura je bila zlata maturantka in triatlonka, ki se je med študijem preusmerila v kolesarstvo. Je doktorica veterinarske medicine. Dela kot mlada raziskovalka na veterinarski fakulteti.

Delo, 28.06.2020 13.00
Vesel s kolesom na Everest

Značke:
GL4 Delo

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.