Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Viševniška kronika (6)

Tigrič Piko: Mi nismo Društvo mrtvih pesnikov, mi smo družba živih pliškotov.

Mimo na snegu ležečega Izija prihajata razigrani dekleti. »Pokvarili bova posnetek!« se smehlja prva. »Kje pa, ravno nasprotno!« Urni sta, pod vlečnico hitro rineta navkreber. Mi pa z lenobnim korakom prenajedenega človeka napredujemo počasneje. Na smučeh nas prehiteva zagnan mož. »Koliko postaj je na romanju?« ga vpraša Izi. »Joj, ne bi vedel, čeprav sem bil v mladih letih ministrant!«
 
     
 
Kri, ki jo je velikonočna šunka med postankom v Šenčurju nagnala Iziju v prebavila, se vrača v noge. Dobro nadihan zraka hodi lažje kot v spodnjem, položnejšem delu smučišča. Sestopajočo mladino sprašuje: »Morda vi veste, koliko je postaj na križevem potu, jih je trinajst?« Prvemu dekletu je bolj všeč številka dvanajst, zadnja pa po premisleku vpraša: »Ali jih ni štirinajst?«
 
     
 
Danes so nam dovoljene velikonočne sanje in obiskovanja, jutri bo spet vse po starem. Družit se gremo z Viševnikom. Tak velik dan smo namenili velikodnevnemu romanju. Kaj pa, če je bil Jezus v aprilu porojen in okoli božiča križan? Zgodovino so sestavili iz dogodkov. Kot kupček lego kock jih lahko sestavimo drugače in dobimo spremenjeno podobo sveta.
 
     
 
Kdo bi si mislil, da bomo ponovno dohiteli tistega smučarja! Pred dnevi se mu je na vrhu jalovškega ozebnika nahrbtnik skotalil proti Trenti. Odpeljal je za njim, vendar se je moral ustaviti nad skokom … Izi izkoristi ponovno srečanje: »Spodaj sem se zmotil – v mislih sem imel postaje križevega pota.« »Joj, res ne vem, koliko jih je. Če bi to izvedel bratranec, župnik v Kamniku …« (Le glejte, da mu tega ne boste šli pravit!)
 
     
 
Prej urni dekleti sta v tem delu umirili korak, dalmatinka Kala je ves čas korak pred njima. Križev pot pri nas ni v modi, domislili smo se pliškovega. Postaje bodo kraji z dobro energijo, kjer ne bomo klečali in se spokorili, ampak se bomo na njih napolnili z energijo. Preval je eno takih najodličnejših mest. Piha pa, piha! A tu sploh kdaj ne vleče? Le da mrzel veter tokrat daje prijaznejši vtis.
 
     
 
Med poziranjem zaslišimo: »Izi!« Glej no, glej, saj to sta vendar princeski z Janč, Lara in Lučka! »Kako si me prepoznala?« je prvo Izijevo vprašanje Vesni. »Po hlačah.« Kr' neki … Ne verjamem povsem. Hopla, in že je Plesišče naša nova postaja, s prvim pogledom na Triglav!
 
     
 
Šli so na Viševnik, a jim je ena teta odločno odsvetovala vzpon brez derez. Butko predlaga: »Izi, zakaj jih ne bi peljal na vrh ti?« Joško doda: »Naj gredo z nami do vrha borovja, ta del je povsem varen.« Bimbo tišje: »Za nadaljevanje se odločamo sproti.« Samo vpraša dekleti: »Bi šli?« Spogledata se in prikimata. Titi se razveseli: »Jupi, tokrat gremo z otroki!«
 
     
 
Na enem od manjših pomolov ruševja butne iz Butka: »Naredimo zapik!« »Kaj je to?« zanima Titija. »To je kraj, kjer obmirujejo pravila igre.« Na zadnjem od takih zapikov vidimo, da bodo otroci zmogli tudi največjo strmino. Butko vseskozi govoriči, Izi nas vodi in Bimbo vse nadzoruje. »Otroka bosta zagotovo prišla na vrh! Od tu naprej greste kar po travah,« sam od sebe pove navdušen sestopajoči. Blizu najizrazitejših skal Nika in Irena radi počakata, da v objektiv ujamemo njuno Kalo.
 
     
 
Čas je zlato, zato si ga na vrhu vzamemo več. Mimo hiti Franci. V štiridesetih minutah bo na Malem Draškem vrhu, pravi. Čemu taka naglica? Ko ga Butko zagleda na vrhu, zavpije od radosti. »Ne vpij, da ne sprožiš plazu!« ga opozarja Titi. »To bi bilo čudno v današnjih snežnih razmerah,« slišimo Bimba. Vprašujoče pogledamo. »Tako kot je čudno, da pri drugem plazu v Storžiču kot dodatnega razloga ne omenjajo močnega ropota helikopterja.«.
 
     
 
Bimbo zavzdihne: »Danes postajajo čedalje bolj čudni tudi ljudje.« »Zakaj?« zanima Titija, »a zaradi Iztokove izjave Nerazumljivo mi je, zakaj sta nadaljevala plezanje?« »Čudno je, da tako izkušen reševalec ne opozori mlade in manj izkušene dvojice na očitno nevarnost.« Butko zamišljeno doda: »Bi morda s tem preprečili drugo nesrečo?« Brez težav najdemo nekaj imenitnih skal v obliki glav za naša romarska postavljanja.
 
     
 
     
 
Pred našim slovesom od vrha nanj pride Francijeva družba. Uspeh tega korenjaka bodo proslavili kar s šampanjcem. Sneg se je dodatno zmehčal, vendar je videti varen. Za ljudi so letošnje snežne razmere čudne. Ne upoštevajo, da v oblakih, polnih nanodelcev kovinskega in nekovinskega izvora, snežinke kristalizirajo drugače, spremeni se njihova sposobnost vezave. Na gornjem, zahtevnejšem delu Kačjega roba sta mladi princeski deležni Bimbove večje pozornosti, na spodnjem pa že hlače namakata v mokrem snegu. Še sprehod po smučišču … evo, pa nam je uspelo! Naši dosežki so vselej in predvsem naša doživetja.
 
Tigrič Piko & Iztok Snoj
Viševnik,
4. april 2021
 
 
Značke:
GL4 SnojI

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.