Išči

Napovedi

Napovedi akcij, izletov in raznih prireditev, tudi vremena, razmer ... 
Ker je akcij, ki jih pripravljajo (in napovedujejo) veliko, bomo objavljali le izbore.

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vse do granita

Nastja Vidic: Prek apnenca, dolomita do granita

Vse do granita

Letošnjo skalno sezono sva z Lukom otvorila v apnencu, z Direktno smerjo v Rušici, ki sva jo plezala v že skoraj prevročem dnevu v začetku junija. Smer si po najinem mnenju prisluži bolj ime leva (ena sama poševnica v levo), je pa zelo lepa, kompaktna in mogoče malo pozabljena.

* * *

Ker se nama je po dveh letih pavze zaluštalo Dolomitov, sva šla za vikend plezat v okolico Misurine. Koče so bile v začetku junija še zaprte, bilo je kar frišno, gužve pa nobene. Splezala sva smer Dulfer v Campanile Dulfer, čez škrbino Forcella della Neve, s katere sva februarja tudi smučala. Naslednji dan sva preplezala še Spigolo Sudovest v Torre Wundt.

* * *

Za državni praznik sva dva dni plezala v Logarski dolini. Na dan državnosti, kot se spodobi, obiskala državni simbol – knježji kamen, v Mali Raduhi (smer Dorkina). Naslednji dan pa na Dedca po Levi. Sobotni večerni program je popestril jacuzzi na bone in koncert Jana Plestenjaka v Lučah!

* * *

Kot se vsako leto spodobi, sva tudi letos imela “grande turo”, ki se seveda ni končala čisto po načrtih in s poznim avto “reševanjem” Lukove sestre, saj sva sestopila v dolino Vrat, avto pa v Krnici  Plezala sva Desno zajedo v Rakovi špici. Smer je resna, nekoliko krušljiva, zelo malo opremljena, sama pa sva si jo v zgornjem delu še malo začinila z nenačrtovanim obvozom “za pridne”, ki je potekal nekje med Desno in Levo zajedo. Dan je bil dolg, naporen, izstopila sva malo pred mrakom, v steni pa bila devet ur.

* * *

Po nekoliko travmatični izkušnji sva si zaželela kompaktnejše skale in se spet odpravila v Dolomite. Tokrat v nama čisto nov konec – Pala di San Martino. Naredila sva tri lepe ture: Raz tančic v Cima della Madonna, za kar sva na bajti dobila tudi diplomo  Druga je bila smer Castiglioni v Cima di Roda s frikovskim štartom ob 11ih, saj gondola pripelje na sestop do te smeri. Tretja pa Timillero-Thomas v Punta della Disperazione. Kot pove ime gore, sva se v tej smeri z oceno VI- pošteno namučila.

* * *

Ker sva vedela da nama letos najbrž tabor Nejca Zaplotnika spet uide, sva se julija odpravila pozdravit Zdeno in Toneta na Ledine. Splezala sva prekrasni Trikot v Dolgem hrbtu.

Tudi v Triglav sva se šla pofočkat in zlezt Smer mimo črnega stolpa, ki pelje levo od belih plati v Slovenski smeri.

* * *

Paaaa še enkrat v Dolomite. Tokrat s postankom v območju Val Gardene, kjer sva splezala smer Schubert v hribu Piz Ciavazzes sudwand. Ker sva malo zahrbtno na vstopu prehitela dva mladca, se nama je naslednji dan vse vrnilo. Po večerji z Rorotom in Andrejo, sva se odpeljala v Moiazzo. Plan je bila smer Tissi v hribu Torre di Venezia, za katero sva pri prijaznem kelnarju v bajti, na postanku ob kavi (še dobro da sva šla na kavo) izvedela, da se je pol hriba podrlo in da te smeri ni več. Potem sva raje zavila v sosednji hrib Torre di Babele, kjer sva se svaljkala za dvema navezama Italijanov, kateri so si resnično vzeli čas. Čeprav so obljubili, da jih lahko prehitiva, se tega niso držali. Tako sva plačala davek na prehitevanje prejšnji dan in se za njimi cijazila 8 ur. Zadnji dan pa je bilo vse poplačano, saj sva splezala meni osebno eno najlepših smeri kar sem jih plezala v dolomitih – smer Colatio Nero v hribu Scalet delle Masenade.

* * *

Enkrat po službi je padel še Vodnjak želja v NŠG, ki je postregel z res dobro skalo in zanimivo plezarijo. Neke oblačne sobote v avgustu pa sva končno izpeljala še večkrat prestavljen cilj – smer GG v Vežici. Zelo lepo.

* * *

Dobro pripravljena, sva 24.avgusta odrinila na 2 leti pričakovan dopust na Norveške Lofote. Na začetku sva plezala do onemoglosti, saj sva vedela da sledi deževen vikend. Spoznala sva se s pokami, platami in fenomenalnim granitom nasploh. Jedla sva prajzl in borovnice na dostopih, zmrzovala ob konstantnih 11 stopinjah in vetru, pa tudi ploh ni manjkalo. Ko pa se je vreme nekoliko stabiliziralo, naju je v posteljo položil Covid. Kar precej bolana sva nato ležala 1 teden in se potem že težko pričakovano vrnila domov. Izkušnja je bila grenko sladka, ampak nama je v prvem tednu vseeno uspelo preplezati nekih 10 smeri, tako da se domov le nisva vrnila “praznih rok”.

AO Kranj, 21.09.2022
Prek apnenca, dolomita do granita

Image

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1194

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.