1901 je bila rojena slovenska alpinistka Pavla Jesih = Zgodilo se je ... PD Onger Trzin
Slovenska alpinistka Pavla (podpisovala se je Paula) Jesih se je rodila v Ljubljani, Bila je članica Turistovskega kluba Skala.
Od leta 1926 do 1933, ko je padec v Veliki Mojstrovki zaustavil njen raziskovalni zagon, je nanizala 18 prvenstvenih smeri (večinoma je bila prva v navezi) v pomembnih stenah vrhov kot so Triglav (Varianta skozi okno, Skalaška smer, Jugov steber), Škrlatica (Levi steber, Skalaški steber), Široka peč, Špik (Skalaška smer), Šite, Travnik, Frdamane police, Jalovec, Rakova špica, Rogljica, Veliki Draški vrh in še nekatere druge. Na začetku sta plezali skupaj z drugo veliko damo našega predvojnega alpinizma Miro Marko Debelak - a sta se kasneje njuni poti razšli. Najpogosteje je plezala v družbi Milana Gostiše, Jožeta Lipovca, Mihe Potočnika, Stanka Tominška in Jože Čopa.
Najbolj znan pa je njen vzpon (skupaj z Jožem Čopom) po Osrednjem stebru v severni steni Triglava, ki sta ga opravila kmalu po koncu II. svetovne vojne. Smer se sedaj imenuje Čopov steber in je še vedno preizkusni kamen za vsakega alpinista. Režiser Matjaž Fistravec je o tem podvigu pred leti posnel film Steber, ki smo si ga lahko ogledali v kinematografih in na televiziji.
Pavla Jesih je umrla v Ljubljani 12. 12. 1976.
30. 9. 2000 so Pavli Jesih pod Špikom odkrili spominsko ploščo. Kot je zapisal Tone Škarja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, je Pavla Jesih simbol neke dobe, del legende Skalašev, izjemna pa kot prva ženska in vrhunska alpinistka obenem. Za nas je resnična legenda, ena tistih oseb, na katerih ramenih stoji poznejši razvoj slovenskega alpinizma, tudi Himalaja. Plezala je v dvajsetih in tridesetih letih, ko so se naši alpinisti lotili prvega sistematičnega, pogojno rečeno tudi množičnega in zelo športno usmerjenega alpinizma, za Slovence tudi nacionalno poudarjenega, saj je bil eden glavnih ciljev, preplezati domače stene pred tujci. »Ko morje zalije zemljo, ostanejo nad površino vidni le največji vrhovi. Pavla Jesih je eden redkih nepotopljivih spomenikov slovenske alpinistične zgodovine. Nič manj ne bi bila vidna, tudi če bi bila moški. To je druga odlika takratnega - in včasih tudi sedanjega - slovenskega alpinizma. Alpinizma se je lotila, da bi pokazala svoj pogum, torej za šport,« je Pavlo Jesih v govoru označil Tone Škarja.