RedBull - Tomaž Košir: Natalija je v žep ravno pospravila še eno uspešno sezono svetovnega pokala v športnem plezanju, odpraznovala še en rojstni dan in se podala na še en zaslužen počitek.
... Tik preden se popolnoma odklopi v posezonsko lenarjenje, pa smo jo ujeli in ji zastavili nekaj vprašanj. Razkrila nam je svoje poglede na sezono, plezanje in tekmovanja, povedala nekaj o svojih filmih ter nam celo zaupala koliko čokolade dejansko poje ...
Natalija, letošnja serija tekem za svetovni pokal v športnem plezanju je končana. Na koncu si bila tretja v skupnem seštevku kombinacije. Lahko povzameš sezono, sedaj ko je vse mimo?
Z letošnjo sezono sem zelo zadovoljna. V kombinaciji skupnega seštevka sem na koncu zasedla 3. mesto, takoj za najboljšima tekmovalkama v težavnosti in balvanih posamezno in to mi je v velik ponos. Prav tako sem v težavnostnem plezanju v skupnem seštevku zasedla 4. mesto, le malenkost zaostala za 3. uvrščeno prav tako Red Bull-ovo športnico Angelo Eiter. V balvanskem plezanju pa sem v skupni uvrstitvi zasedla 6. mesto. Prav tako pa sem na evropskem prvenstvu odšla domov s srebrno medaljo v kombinaciji.
A letos sem predvsem ponosna in napolnjena s svojimi notranjimi občutki. Letos sem namreč imela malo drugačen režim treninga, kot prejšnja leta, saj sem v 90% trenirala sama. S trenerjem Alešem, sva dognala, da je čas za spremembo, da bom lahko naredila korak naprej na svoji plezalni poti in na poti k večji samostojnosti, tako da je bil na mojih treningih prisoten le enkrat na teden, ostalo je bila moja izbira. Še vedno mi je pomagal pri treningih in tekmah, a tokrat samo bolj kot psihična podpora, človek na kogar se lahko kadarkoli zanesem. Kljub temu, da je bil začetek sezone težak in ni takoj kazal želenih rezultatov, vem, da je bila odločitev pravilna. V tem letu sem samo sebe in svoje reakcije na steni, na treningu, spoznala do take mere, da imam odlično izhodišče za naslednje leto. Stvari, na katere sem se prej naslanjala na Aleša, sem bila letos primorana razvozlati sama in najti rešitve v skladu s svojimi željami. In sem jih in to sama. In ko enkrat prebrodiš krize, ko si sam tisti, ki verjame vase ne glede na to, da ti ne gre po načrtih, postaneš še močnejši. In to je tisto, na kar sem letos najbolj ponosna, rezultati so pa pika na i.
Na zadnji tekmi v Kranju, si za spremljevalno skladbo ob svojem nastopu izbrala staro uspešnico iz filma Dirty Dancing, Time of my life. Z njo si spravila dvorano v ritem. Je imel ali ima ta izbor kak globji pomen, ali si jo izbrala kar tako, ker ti je tisti dan pač padla na pamet.
Preden sem šla od doma na tekmo, sem si tako kot vsako leto, želela izbrat eno glasbeno željo, saj mi dobro vzdušje ob mojem plezanju v finalu res veliko pomeni in všeč mi je, da se gledalci še bolj vživijo v samo tekmo in moje plezanje. Tako sem začela izbirat in naletela na »I've had time of my life«. Ko sem samo sebe vprašala, kaj čutim v sebi, ob kateri pesmi se danes počutim kot jaz, sem dobila odgovor. Ja, Dirty dancing!:) Že tako sem ta film gledala neštetokrat, ko sem bila mlajša in ker sem zaljubljena tudi v ples, sem nora na glasbo iz tega filma. Ta pesem pa je imela tudi malo večji pomen zame, saj že naslov govori točno to, kar sem dejansko čutila. Namreč na tekmi v Kranju je izšel uradno na DVD-ju tudi moj dokumentarni film »Chalk & Chocolate«, ki je bil posnet ob veliki pomoči Red Bulla in ki mi je spremenil življenje. Ob izidu na DVD-ju sem čutila, da je to še en mejnik v mojem življenju in da lahko sedaj mirno zaprem ta vrata za seboj, saj je film odšel tudi v širni svet. In ob tem sem se počutila mirno in izpolnjeno.
Kako pravzaprav izgleda tvoj običajen dan s treningi, med sezono in kako sedaj, ko si »na počitnicah«?
Dan s treningi je najprej odvisen od tega, v katerem delu sezone se nahaja. Na začetku imam tudi dva treninga na dan, plus kondicijska priprava s tekom ali kolesom. En trening je narejen na plezalni steni, drugi pa na plezalni deski oziroma drogu, kjer z utežmi dvigam samo sebe. Proti začetku tekmovalne sezone se trening usmeri bolj na specialen trening plezanja na steni, tako na balvanski steni, kjer smo varovani z blazinami pod sabo, kot na veliki steni, kjer nas pred padcem varuje vrv.
Poleg tega sem letos veliko več treninga kombinirala s plezanjem v skali, tako balvanov kot smeri in odločitev je bila zelo osvežujoča. Med samo tekmovalno sezono, ko je koledar nabit s tekmami, pa je večina treninga posvečena izboljšanju malenkosti in pa ohranjanju pripravljenosti, brez da bi telo še dodatno izčrpavala. Tako to poteka vse do svetovnega pokala v Kranju, ki je bila zadnja leta vedno zadnja tekma na koledarju, nato pa s plezanjem za dober mesec zaključim, saj sem tako utrujena, fizično kot psihično, da potrebujem mir in počitek ter se regeneriram za naslednjo sezono. Ker že 4 leta zapovrstjo tekmujem v dveh disciplinah in imam s tem na koncu sezone za sabo enkrat več tekem kot večina tekmovalcev, spustim tudi zadnje tekme državnega prvenstva in že takoj namenim čas regeneraciji za naslednje leto, saj mi je prioriteta svetovni pokal. V času počitnic je dan treninga predvsem počitek, delanje stvari, ki sem jih med letom zapostavljala, kot so druženje s prijatelji, obiski pri sponzorjih, učenje za izpite na faksu, dobra kosila in pa predvsem vsak dan ena čokoladna tortica!:)
Načrtuješ v pavzi do naslednje sezone spet kakšen daljši plezalski potep?
Ja, lansko leto sem se s fantom Juretom Breceljnikom, ki je režiral že moj prvi dokumentarni film »Chalk & Chocolate«, odpravila snemat še drugega, tega malo drugačnega in sicer v Argentino. Potovala sva od Buenos Airesa po vzhodni obali, do El Chaltena, mesteca, kjer nad njim stoji mogočni Fitz Roy, malo stran pa Cerro Tore. Od tu pa sva se vzepla nazaj gor ob Andih do Barilloch, ter nazaj do Buenos Airesa. V tem času je bil najin glavni »mission objective« iskanje »urbanega balvaniranja«. Iskala sva objekte, ki bi jih lahko preplezala in jih je ustvaril človek (hiše, zidovi, mostovi, itd... / op. avt.). Tako je nastal nov film z naslovom »New dimension«, ki se bo predstavil širši javnosti v začetku pomladi. Letos nameravam ostati kar doma in uživat v domačem razvajanju!:)
Kaj imaš sicer raje, plezanje v skali ali na umetnih stenah, kjer so tekmovanja?
Trenutno mi tekmovanja pomenijo več kot plezanje v skali, a čedalje bolj uživam v naravnih stenah. Lansko leto sem šla prvič za dalj časa plezat tudi balvane v Fontainebleu, kjer sem neznansko uživala in zadevo želim ponoviti, ko bo le mogoče.
Prav tako si v naslednji sezoni želim še več plezati oz. se pripravljati v skali, v smereh, kasneje pa it splezat tudi kakšno težjo večraztežajno smer. Kaj imam dejansko raje, težko primerjam, trenutno so mi pač, kot sem že rekla, prioriteta še vedno tekme. Že samo zaradi tekem sem tako primorana trenirati več na umetnih stenah, a to mi nikoli ni težko.
Imaš pred seboj še kakšen poseben cilj, naprimer kakšno težko smer v naravnih stenah? Težjo od Histerije?
Histerija je bila ocenjena z 8c+ in to smer sem v prvi vrsti izbrala zaradi snemanja filma »Chalk & Chocolate«, kjer je Histerija rdeča nit. Ko se spomnim dni, ki sem jih prebila v njej, se mi na usta nariše en velik nasmeh in ob tem si vsekakor želim, da bi se podala še v kakšno tako smer, ni nujno, da je težja. Lahko ti lažja smer predstavlja večji napor in izziv, saj ti različni slogi in stili tako v skali kot na umetni steni manj ali bolj ustrezajo. A vsekakor si želim, preden končam s profesionalnim plezanjem, splezat še težjo smer kot je bila Histerija, naslednja ocena pa je tako 9a. Pa ne zaradi javnosti, da mi bo ploskala ob uspehu, ampak mene osebno zanima, kje je tista meja v moji glavi, ki jo še lahko prebijem. Nekako tako kot Jonatan Livingston Galeb s svojimi hitrostmi letenja.
Kot si že omenila je pred nekaj tedni izšel DVD s tvojim prvim filmom Chalk&Chocolate. Kje ga lahko naši bralci kupijo?
Kot sem že omenila je na tekmi v Kranju uradno izšel DVD mojega prvega dokumentarnega filma »Chalk & Chocolate«, ki govori o moji plezalni karieri, njenih vzponih in padcih, ozadju vrhunskega športa, poškodbah in o moji življenski zgodbi in filozofiji, ki sem jo prenesla v plezanje. DVD lahko še vedno kupite na internetni strani http://racman.si, kmalu pa tudi na http://knjigazaven.com, pa na primer v trgovini Venga. Napovednik filma si še vedno lahko ogledate na Vimeu (http://vimeo.com/736234). Ta je na znani ameriški spletni strani videoclimb.com leta 2008 zmagal kot najboljši plezalni video, prav tako pa ga je videlo že več kot 160.000 ljudi.
Prihaja New dimension, ki ga še nismo videli. Lahko o slednjem poveš kaj več?
Film iz Argentine je drugačne narave kot prvi, a prav tako bo vreden ogleda. V ospredju je urbano bolderiranje, kar pomeni, da poskusiš preplezati praktično tisto, kar srečaš na poti! Z Juretom sva na jugu Argentine srečala tako urbane cilje, kot osamele balvane, a poleg akcije, 30 minutni film ponudi tudi čudovite posnetke patagonske pokrajine. Osrednja zgodba se dotakne tudi lokalcev, ki so urbano plezanje v prvi vrsti izkoristili za trening, saj pri njih ni drugih pogojev in infrastrukture. Namesto umetnih sten so tam goli zidovi zapuščenih in še naseljenih hiš ter raznih zidov. Napovednik in izsek iz filma si lahko ogledate na Vimeu (in še http://vimeo.com/11297045).
Koliko čokolade dejansko poješ?
Če sem s čim zasvojena in nora na nekaj, je to vsekakor vse, kar je iz čokolade! Obožujem čokoladne tortice, nuttelo, dobro črno čokolado, vse, vse ... Brez nje mi živeti ni ... žal se mi prehitro pozna na liniji, tako da moram med sezono pazit, da ne pretiravam, a priznam, da zdaj po koncu nadoknadim zamujeno! Par dni nazaj sem spekla svojo prvo torto in seveda je bila oblita s čokolado in največ sem jo pojedla prav jaz!