Kontrastna viška tokratnih novic; mladci na vrhu indijskega Satopanta in solo ponovitev v Monte Agnerju
Alpinistične novice
Na vrhu Satopanta
Miha Habjan (Mammut) je iz Indije poslal kratko a razveseljivo novico, da je celotna slovenska odprava mladih alpinistov v Indijsko Himalajo (poleg Habjana kot vodje še Urban Novak, Marjana Prezelj, Ambrož Bajde in Mitja Gleščič), 1.septembra. ob 11. uri po lokalnem času, kljub težkim razmeram (sneženje, megla in naporno sedem urno gazenje), prišla na vrh Satopanta (7075m) po normalni smeri.
Satopanth je že kar tradicionalen slovenski cilj. Že nekajkrat so se tam prizkusile odprave v kateri so bili bolj ali manj perspektivni slovenski himalajci. Nekateri so odpravo in sam razpis izkoristili za radoveden izlet v eksotične kraje drugi pa so tja šli res z namenom nabrati izkušnje za kasnejše zahtevnejše cilje. Pred našimi sedanjimi summiterji so bili na še vrhu Štajerci (Dani Tič & Co.) leta 1987 od perspektivnih odprav pa nekje v začetku tega tisočletja.odprava v kateri so bili Jernej Bevk, Samo Krmelj, Rok Blagus in Tine Cuder. Prav slednji trije so z odpravo začeli pot v visoke gore in se sedaj že izoblikovali v odlične himalajske plezalce. Kako bo s tokratnim zmagovalci bo kot vedno,dokaj hitro pokazal čas. Vsekakor so na dobri poti.
Naše stene
Minuli vikend je bil lep in kar dosti se je plezalo. Žal večina novic (še) ni prišla na naš naslov, nekaj pa je le prišlo preko ustnih virov. V Špiku so plezale Saša Bobič Marinka Šimic in Tina Di Batista. Opravile so s čudovito
Direktno smerjo (V+, 900 m) v severni steni. Dejale so še, da je bilo v steni tudi nekaj fantov iz štajerskega konca.
Črni biser (VII/VI, 800 m) je v zadnjih letih zelo popularna smer in je res postala moderna klasika. Nazadnje sta jo preplezala Miha Valič in Blaž Grapar , ki sta si v smeri delila prostor z Maticem Joštom in Luko iz Celja. Miha je pojamral, da se mu ni zdela ravno najlažja in priznal, da je v skali trenutno malo neroden. Jasno, saj bo skoraj dve tretjini leta preživel v snegu in ledu s cepini v rokah; 102 dneva Alp, odprava v Rusijo in sedaj še za dva meseca v Nepal. Obljublja pa, da bo se bo drugo leto tudi iz najmanjših oprimkov cedilo, tako močno jih bo stiskal.
Marmolada
Ponovno plezalno razigrani kolega Peter Mežnar in Graga Lačen sta se odpeljala na izlet proti kraljici Dolomitov, južni steni Marmolade. Ob oblačnem vremenu in nizkih temperaturah sta morala višje cilje spustiti za kako stopnjo ter ob nohtanju in prezebanju preplezala sicer lepo in popularno kombinacijo
Vinatzerja z Messnerevim izstopom (VI+, 850 m).
Solo Monte Agner
Matej Kladnik (AO Kamnik, Mammut) si je tik pred odhodom na odpravo v vzhodni Nepal privoščil še solidno samotno avanturo v Dolomitih. Pod steno Monte Agnerja, ki velja za najvišjo dolomitsko steno, je sicer prišel s soplezalcem a je le temu slabo počutje preprečilo plezanje. Karli je zato nebodigatreba odšel v steno sam in preplezal znano klasično smer
Gilbertti – Soravito, bolj znano kot
Severni raz (VI/IV- V, 1600 m). Za celotno smer je potreboval 5 ur in 10 minut. Sam je tudi posredoval zanimiv podatek, da je to smer Claude Barbier sam preplezal v štirih urah in šestih minutah že leta 1964. Brez dvoma dokaz (za plezalce sicer nenavadne) skromnosti in neobremenjenosti trenutno najperspektivnejšega slovenskega alpinista.
Srečno!
Tomaž Jakofčič