Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Alpinistične novice - januar 1965

Planinski vestnik: Delo alpinističnih odsekov - Programi, načrti in zasedanje Komisije za alpinizem pri PZS

AO TRŽIČ
Po nekajletni pasivnosti tržiških alpinistov se je v letošnji sezoni delo zopet poživilo.
Pripravniki, ki so bili konec lanske sezone sprejeti v članstvo, so dokazali, da spadajo v vrste alpinistov. Pozimi so v Storžiču preplezali nekatere smeri, med njimi tudi eno prvenstveno. Spomladi so popravili neka j pomanjkljivosti na bivaku in v stenah Storžiča in tam nabirali moči za plezanje v Triglavu, Razorju, Stenarju, Prisojniku, Mojstrovki in Jalovcu. Trenirali so tudi v pečinah v okolici Tržiča. Starejši člani so plezali v Kočni, v Jalovcu in Razorju, kjer so Radon, Primožič, Globočnik in Riko Salberger uspeli splezati prvenstveno smer. Za Dan borca je naveza Slavko Rožič in Riko Salberger preplezala Hudičev steber v Prisojniku, drugi so pa plezali v Mojstrovki.
Dobro so izkoristili plezalni tabor in preplezali vrsto lepih in težjih smeri, med drugim tudi znameniti Čopov steber v navezah: Ludvik Rožič in Slavko Rožič, Riko Salberger, Slavko Rožič in Andrej Anžur (AO Matica). Naveza Stane Belak (AO Matica) in Ludvik Rožič pa je ponovila Kočevarjevo sme r v Stenarju. Preplezali so še bavarsko, Prusik-Szalayevo, skalaško z ladjo, dolgo nemško, Brojanov raz in slovensko smer.
Kralj in Globočnik pa sta bila na Grossglocknerju ob obletnici nesreče v lanskem letu, ko se je tam smrtno ponesrečil Janez Hladnik. Dva člana sta sodelovala na alpiniadi v Bolgariji. Preplezala sta več smeri. Klasično smer v severni steni Elenin vrha (— IV), slovansko sme r v zapadni steni Zlega zuba (+ V) in Veždi tudi v zapadni steni Zlega zuba (VI — A 3). Plezali so Riko Salberger in bolgarski alpinist ter Stane Belak (AO Matica) z Ludvikom Božičem. Lepa smer v granitu, najtežja je prečnica in 12-metrska streha z 9 svedrovci.
Tržičani so bili tudi v razu Jalovca, v Mojstrovki in Triglavu.

Ludvik Božič

 

Posvetovanje predstavnikov AO štajerske in koroške na Okrešlju
Predstavniki AO Celje, Maribor-matica, Maribor-Kozjak, TAM, Prevalje, Ruše in Šoštanj so se 17. in 18. okt. 1964 zbrali v Frischaufovem domu na Okrešlju in obravnavali najkočljivejša vprašanja o organizaciji planinstva, AO in posameznih alpinistov, predvsem pa o problemu alpinističnega naraščaja, skratka o vprašanjih, ki povsod burijo duhove, medtem ko je pri nas nekaj let v tem pogledu vladalo kar premirno zatišje.

Med sklepi, ki so jih zastopniki sprejeli in predložili zboru alpinistov v Kamniški Bistrici 24. in 25. okt. 1964, naj navedemo najbolj značilne: Sklepi in zaključki plenuma alpinistov Jugoslavije 1. in 2. avg. letos v Vratih, okvirni alpinistični pravilnik, klasifikacija alpinistov in ostalo naj služi kot osnovno vodilo in program bodočega dela alpinistov našega področja, morda vse Slovenije. S klasifikacijo in programom zveznih in republiških akcij smo dobili osnovo za nadaljnje sistematično in načrtno delovanj e posameznikov in alpinističnih odsekov. Ves odsek, predvsem pa vodstvo odseka in načelnik AO so odgovorni za uresničevanje in dosledno uveljavljanje teh sklepov in zamisli, ki so edini porok za uspešno delo in kvalitetno višji nivo članstva AO.

Sklep MK pri PZS o ustanavljanj u pionirskih odsekov (PO) v PD je treba temeljito proučiti s stališča učnih načrtov in tečajev, v celoti pa podpreti. Vsak mlad planinec — pionir od 7.—15. leta starosti — naj gre skozi šolo (tečaj, seminar) PO in le preko te šole na j se razširjajo današnji MO oz. se rekrutirajo pripravniki v AO. Program dela v PO bo približno enak temu, ki ga imajo sedaj na tečaju mladinski vodniki.
V AO je potrebno v smislu pravilnika AO, ki ga je potrebno v določenih postavkah dopolniti (čl. 6: pogoji za pripravnika — še zimski pristopi in osnove smučanja ; morda nekoliko formulirati vodstvo AO; odnos do opreme i.pd.), uvesti določen red, ki naj temelji na vzajemni odgovornosti in resničnem gorniškem tovarištvu, ki ne pozna določenih razlik zaradi kvalitetnejše sposobnejših članov odseka.
Zato se je potrebno v AO zavzemati za določeno organizacijsko dejavnost, ki se naj podredi osnovnim težnjam za dvig naraščaja in članov AO — tore j celote in ne samo posameznikov —, za dvig osnovnih tovariških odnosov, ki morajo nujno temeljiti na odgovornosti posameznika do kolektiva in obratno. Pospeševati je treba med alpinisti delavnost, prizadevnost in smisel za kolektiv.

Pri kadrovanju nujno upoštevati vse strokovne, tehnične in idejne sposobnosti posameznikov, predvsem v pogledu vsestransko pomoči AO mladinskemu in pionirskemu odseku, v delu s pionirji in mladino.

Komisija za alpinizem pri PZS naj v bodoče pri svojem delu upošteva :
— da je potreben stik s terenom (posameznimi AO), ki se je v preteklosti pokazal kot uspešna oblika;
— da postane resničen osrednji usmerjevale c alpinizma pri nas, vodja politike v alpinistični dejavnosti na Slovenskem, ki pa mora biti kljub specifičnim pogojem delovanja posameznih AO v kvalitetnem delu le enotna ;
— da naj vodi glavno dejavnost za kvaliteto dela slovenskih alpinistov z organizacijo republiških tečajev, seminarjev, odprav i.dr.;
— da pospešuje dejavnost in interes posameznih AO določenega področja ;
— da ponovno prouči možnosti za uvedbo srečanj vseh alpinistov Slovenije, v obliki zbora alpinistov PZS;
— tečaji, katerih pravice so se prenesle na AO, naj bodo z vzporednim prenosom pravic tudi prenosno financirani.

Pri izboru članstva za odprave v tuja gorstva se je treba strogo držati klasifikacije alpinistov kot osnove nadaljnjega dela (služi naj le kot orientacija, ne pa kategorija v članstvu AO), predvsem pa dati vse večji poudarek na človekove družbeno-moralne vrednote. Priprave na odprave naj bodo v bodoče sistematične, tak o v okviru PZS, AO, kot posameznikov; načrtne in organizirane v obliki treningov v daljših obdobjih, zaradi medsebojnega spoznavanja , tehničnih in moralnih kvalitet, spoznavanja med ljudmi. Vodilo v našem delu naj nam bo:
Osnovna je težnja po napredku , dvigu kvalitete v celoti in ne samo posameznikov, zato dajemo naslednji stavek dr. H. Tume kot osnovno vodilo naših zamisli in napredka : »Od sistematičnega razvoja naše mladine, telesno in umsko, bo odvisen nadaljnji razmah alpinizma v naših Alpah.«

In če k temu pridružimo še splošni vzgojni smoter za področje telesne kulture: »Vzgojiti fizično zdravega in odpornega človeka, z globoko zasidranimi navadami in potrebami po stalnem zdravem življenju in aktivnem telesno-vzgojnem delovanju v korist zdravega in radostnega individualnega življenja, večje delovne in obrambne sposobnosti in vitalnosti skupnosti kot celote,« potem mislimo, da bomo le s skupnimi napori lahko dosegli vse to!

J. Melanšek

 

Iz sklepov posveta načelnikov alpinističnih odsekov Slovenije (24. i n 25. okt. v Kamniški Bistrici)
Alpinistično udejstvovanje je sestavni del splošnega planinskega pokreta za uspešen , sistematičen , množičen in vsestranski razvoj svojih članov, za nove družbene odnose in za izboljšanje življenjske ravni vseh delovnih ljudi, ki se ukvarjajo s to športno-kulturno dejavnostjo. Zato se mora alpinizem razvijati vzporedno z družbenim napredkom, iti v korak s temi prizadevanji in razvojem. Alpinizem
— kot ga je postavila v središče dogajanja zvezna komisija za alpinizem (plenum komisije za alpinizem PSJ v Vratih avg . 1964)
— kot šport in več kot šport vključuje vzgojo alpinistov ; alpinizem dosega svoj namen samo, če istočasno smotrno, sistematično vključuje alpinistove telesne zmogljivosti z duhovnimi in kulturnimi vrednotami, kar vse dviga in krepi telesne in duševne sposobnosti posameznika. Zato mora alpinizem nujno upoštevati družbene smotre in slediti klasičnim vrednotam, na drugi strani pa iti v korak s časom.

Temeljna načela naše bodoče dejavnosti so:
— okvirni pravilnik alpinističnih odsekov, statut PZS, pravila PD;
— klasifikacij a alpinistov;
— prizadevanje za organizacijsko utrditev in osnovna administracija AO, AK pri PZS in PSJ.

Zato komisija za sklepe posveta načelnikov AO Slovenije želi: da ti sklepi ostanejo akt za oživotvarjanje misli in nalog, ki stoje pred AO, AK in PZS. Zavedati se moramo v polni meri, da smo vsi skupaj osebno in družbeno odgovorni, kako jih bomo uveljavili in kaj bomo prejemali za to uveljavitev! Zato ne postavljamo vprašanja: Ali AO ali posameznik. Pač pa AO in družba! Zato mora biti izhodišče iskanja naših sredstev v komuni, v skupnosti svobodnih proizvajalcev in upravljalcev, ki si sami ustvarjajo dobrine za svoj osebni in družbeni standard. Zato se morajo dobro pretehtati globoko utemeljeni in široko zasnovani programi AO ter najti mesto v sklopu PD, PD pa v komuni. Prav zato ne sme biti več v nobenem primeru izgovorov, da je alpinizem dejavnost posameznikov (čeprav ponekod kaže tak značaj).

Zato stopajo pred nas naslednje naloge:
1. organizacijska utrditev;
2. vzgoja kadrov;
3. akcije.

Le skladno delovanje vseh teh prizadevanj, z enotnimi pogledi o slovenskem in jugoslovanskem alpinizmu, nam bodo lahko dali tisto moč, ki nam je potrebna pri uveljavljanju celote vloge in pomena alpinistične dejavnosti, AO, posameznikov in celote (kvantitete in kvalitete). Vendar ta dejavnost mora biti globoko utemeljena pri nas samih, kajti sedaj nastajajo novi pogoji, ki zahtevajo aktivnost nas vseh, od načelnika AO do zadnjega člana in pripravnika. Poleg tega pa se moramo zavedati, da je le alpinizem tudi delček narodnostne kulture in da se glede na to mora le enotno obravnavati v vsej Sloveniji. Dokler pa tega ne bomo storili, tako dolgo nimamo niti moralne opore, da lahko iščemo in hočemo imeti podporo širše skupnosti. Hočemo imeti naše delo programsko utemeljeno, organizacijsko trdno, kadrovsko sistematično in načrtno zasnovano, vnaprej določene akcije, ki morajo biti zato dobro, temeljito pripravljene, proučene in po izvedbi tudi analizirane . Če ni načrtnosti, smotrnosti, v katero lahko vsak delovni človek-alpinist uvrsti svoje osebno udejstvovanje, z načrtom AO, AK pri PZS in PSJ, se mu dejavnost razblini in sprevrže v nesistematično, zgolj rekreativno udejstvovanje (to dela danes večina), kar pa ni cilj alpinizma .

 

Kako naj bo zasnovano naše bodoče alpinistično delovanje?
Sklepi:
I. organizacijska utrditev
— Alpinizma ne smemo več pojmovati tako kot danes kot golo plezanje, ampak kot ga pojmuje sodobni svet in ocenjuje predvsem kot obvezno vseobsegajoče, a vendar sistematično zasnovano rekreacijo ljudi v Alpah .
—Komisija za alpinizem pri PZ S je OSREDNJI USMERJEVALEC alpinizma pri nas, vodja politike pri alpinistični dejavnosti, ki mora biti kljub specifičnim pogojem delovanja posameznih AO v kvantitetnem in kvalitetnem delu na terenu enotna. Zato naj bo komisija za alpinizem pri PZS v bodoče sestavljena iz:
1. ožjega sekretariata in
2. komisije za alpinizem = sekretariat + predstavniki področij .
— Za uspešno realizacijo napotil občnih zborov, posvetov, skupščin, predvsem pa statuta PZS je potrebno doseči večjo notranjo organiziranost in mobilnost AK kot republiškega organa in vseh ostalih za razvoj alpinizma zadolženih institucij. Za vse akcije, organizacijsko utrditev in vzgojo kadrov je potrebno postaviti roke realizacije — z navedb o odgovornih oseb.
Zato je potrebno pri AK formirati naslednje resorje (poživiti dejavnost, ki je v preteklosti že bila v praksi, da jo bo ponovno čutiti):
1. splošna organizacija in evidenca (povezava s terenom);
2. vzgoja kadrov (tečaji, seminarji , odprave , alpinistična šol a itd.);
3. vzgoja kadrov — akcijski del;
4. referent za opremo .
— V bodoče naj komisija za alpinizem pripravi za posvete, zbore in druge oblike združevanja vnaprej določen dnevni red s tezami za razpravo, kar naj omogoči predhodne razprave po odsekih, področjih in s tem skupno reševanje zadev in splošne problematike.
— Sklepe predhodnega posveta ali zbora je potrebno dosledno pregledati oz. dati pismeno obrazložitev o opravljenih in neopravljenih sklepih. Teren mora začutiti, da je nekdo, ki bdi nad dejavnostjo vsakega posameznega odseka, da mu pomaga in ga razume.
— Na vseh nivojih je potrebno rušiti pregrade, ki so nastale med posameznimi odseki v PD in med ustreznimi organi pri PZS. Zato, ker je zaprtost nekaterih AO v polnem nasprotju s prizadevanji naše organizacije in v nasprotju s pričakovanji širše družbene skupnosti. Ta zaprtost povzroča tako nezdrave odnose v društvih (majhen del privilegiranih) kot tudi v razvoju alpinizma nasploh. Torej je nujno razbiti pregraje med alpinisti in ostalimi planinci v PD.
— Klasifikacija alpinistov zahteva evidenco članstva, ki naj bo osnovana na vsestranskem alpinističnem udejstvovanju. Zato je potrebno ORGANIZACIJSKO UTRDITI ALPINISTIČNE ODSEKE, uvesti določen red, osnovno administracijo, program dela, finančni plan in evidenco dela (evidenca članstva, dejavnosti in opreme ter dr.).
— Dosledno je potrebno zahtevati prav zaradi vsega navedenega, da vsak član inozemske odprave po povratku uredi vse obveznosti.
— Propagirati je potrebno pri vse m članstvu AO uvedbo osebnih dnevnikov, pri AO pa pisanje kronike; isto se predlaga komisiji za GRS in vodniško službo.
— Sklepi področnega posveta na Okrešlju (18. 10. 1964) naj bodo sestavni del prizadevanj v splošnem napredku za razvoj alpinizma v Sloveniji. Zato je nujno, da se na vseh področjih alpinistične dejavnosti (AO, AK, PZS) izvajajo sklepi in naloge v smislu statuta PZS, pravilnika AO, programov tečaje v (šole) in klasifikacije alpinistov ter da izvajanje tega spremlja in usmerja komisija za alpinizem PZS in PSJ.
— Okvirni pravilnik AO (sprejet v Vratih avgusta 1964) naj se dopolni v naslednjem: »Pripravnik AO naj obvlada osnove smučanja in zimske pristope na vrhove, poleg tega pa naj deluje v delu PO, MO ali PD.« (Dopolnitev se nanaša na I. odstavek 6. čl. pravilnika.) Člen 10 pravilnika naj dobi še točko 5, ki se naj glasi: »da sodelujejo v vsestranskem delu v planinskem društvu: v pionirskem, mladinskem, propagandnem odseku s predavanji, izleti i. pd . akcijami« .

II. Vzgoja kadrov
— V AO naj v bodoče prihaja naraščaj iz pionirskih in mladinskih odsekov. Pri tem je pomembna naloga starejših članov-alpinistov, da aktivno sodelujejo pri delu teh odsekov in s svojimi izkušnjami pomagajo pri vzgoji naraščaja .
— Smotri vzgoje alpinistov v tečajih, šolah, taborih, treningih, odpravah naj bodo v tem, da ne zasledujejo samo tehničnega znanj a — športne vsebine, temveč se naj ta povezuje z vsemi kulturnimi, estetskimi in etičnimi vrednotami, ki jih daje alpinizem. V tečajih za vodnike pa je potrebno to dopolniti v tem, da bo vodnik obvladal osnovne pojme iz psihologije, pedagogike in sociologije.
— Kadrovski program dela je potrebno takoj pri AK kot pri AO zaradi medsebojnega usklajevanja, sistematičnosti in načrtnosti dela AK in AO pričeti sestavljati za leto 1965 takoj; za leto 1966 pa najkasneje do avgusta 1965. Zato je potrebno sklicati takoj sestanek z vodji tečajev in komisijo za alpinizem. In računati na to, da bo tečaj uspešen le tedaj, če prideta dva tečajnika na enega vodnika. Program sedanjih tečajev je potrebno dobro izdelati, saj gre za snov bodoče alpinistične šole, torej za nekak preizkus programa. V ta program dela spadajo vse akcije AK in AO:
1. AK program po obdobjih: zimsko, letno; program sej AK — tematika; povezava s terenom.
2. AO program pa obdobjih: zimsko, letno; usklajevanje s programom AK; povezava z AK in drugimi AO.
— V republiškem merilu je treba pripraviti in sprejeti: PREDMETNIK IN UČNI NAČRT za posamezne tečaje.
— Tečaji v okviru PO, MO, AO (začetniški, nadaljevalni, letni in zimski ...).
— Tečaji GRS (letni, zimski, stenski, lavinsko reševanje ...).
— Tečaji za vodnike (letni, zimski, alpinistični; visokogorsko smučanje, turno smučanje, za vodje taborov in tečajev, ledeniški tečaji; razni drugi tečaji, treningi in odprave). Vse te tečaje je potrebno med seboj uskladiti in priznati z enotnim programom njih kvaliteto; za vsak tečaj morajo biti naslednji pogoji:
— vodja tečaja in vodniki morajo ustrezati po klasifikaciji in po moralnih kvalitetah, obvladati predvideno snov, delovne oblike in delovno vsebino v posameznih odsekih;
— da obvladajo osnovne pojme iz psihologije in pedagogike.;
— Zato inštruktorjev v nadaljnje ne bi vzgajali, pač pa bi vzgojo za potrebe vodstvenega in vodniškega kadra prevzela komisija za vodnike. Zato je potrebno v pravilniku za gorske vodnik e poudariti obveznost o sodelovanju pri vzgoji naraščaja, j o konkretizirati in točno formulirati.
— Vse akcije AK naj se objavijo v PV, na podlagi česar se bodo vodniki sami odločili za delo v tečaju, prav tako tudi tečajniki, zaradi planiranja letnih dopustov, prostega časa , i.pd .
— V perspektivi je potrebno računati s tem, da se bodo udeleženci tečajev šolali po določeni lestvici — tečajih: pionirskega odseka, mladinskega in alpinističnega odseka, GRS in vodniškega. Zato je potrebno takoj pripravljati učne načrte in njih uskladitev.
— Komisija za alpinizem ima v zvezi s tečaji vlogo strokovnega svetovalnega organa pri tečajih AO kot pri področnih tečajih AO. Pri vsakem tečaju je dolžna sodelovati in po tečaju delno analizirati in spreminjati, dopolnjevati in izpopolnjevati učne programe tečajev.
— Za vse tečaje v organizaciji komisije za alpinizem PZS ali PSJ ter druge akcije je potrebno vedno pravočasno razposlati razpise. Sklicatelj oz. organizator je dolžan zavrnjenim članom (nesprejetim) tečaja, odprave itd . dati primerno obrazložitev z utemeljitvijo, ki naj bo zasnovana na klasifikaciji alpinistov.
— Tabori v organizaciji PZS, PSJ so odprti vsem, če izpolnjujejo klasifikacijske pogoje, oz. če jih vodja tabora, tečaja na lastno odgovornost vključi sam. Zato lahko vsak član AO kandidira za tečaje, od - prav e i.dr. akcije, če gre to v breme posameznika oz. AO.
— Podkomisija za gorske vodnike naj se osamosvoji kot samostojna komisija. Sklep posveta naj se predlaga skupščini PZS. Zato naj komisija razmisli o najslednjem predlogu, da bi bili tečaji za gorske vodnike naslednji:
1. tečaji za vodnike prehodnega obdobja — dopolnitveni in obnovitveni seminarji, z osvajanjem programa tečajev in enotnosti pogledov pri vzgoji naraščaja;
2. tečaji za vodnike, ki bi sodelovali v bodoči alpinistični šoli. Zato je potrebno kriterij izpitov za vodnike zaostriti, kar naj dvigne kvaliteto, strokovnost , idejnost itd .
— Komisija za alpinizem bo morala v bodoče sodelovati pri kadrovanju vodnikov in priporočati šolanje ljudi, ki kažejo sposobnosti in voljo do dela z mladino

III. Akcije
— V celoti je bil sprejet predlog akcij za leto 1965, ki jih je kot predlog sestavila komisija za alpinizem pri PZS in PSJ.
— Komisija za alpinizem je dolžna v bodoče svoje akcije veliko bolj načrtno in odgovorno izvajati. Nujno je, da se bo v bodoče komisija za alpinizem pri PZS pogosteje sestajala in svoje delo posvečala predvsem programu za kvantiteten, predvsem pa kvaliteten dvig vseh alpinistov v Sloveniji in Jugoslaviji. Osnova programa planinske vzgoje je v pionirske m odseku, ki se nadaljuje preko mladinskega odseka v AO. S tem, da bi sedanji nivo znanja posredovali pionirjem (snov za mladinske vodnike), izpit pa bi opravljali le kandidati za mladinske vodnike in pripravniki AO, s tem bi postavili na enak strokovno-tehnični nivo pripravnika AO in mladinskega vodnika , kateremu je pozneje tudi potrebno omogočiti, da bo lahko opravljal izpit za gorskega vodnika.
— Vodje tečajev so za izvajanje tečaja odgovorni za celotno izvedbo in dolžni dati takoj p o zaključku temeljito poročilo o tečajnikih, pripombe na program ter dopolnitve.
— V bodoče naj se začetniški tečaji AO ali področni vrše tako v Julijskih kot Savinjskih Alpah. Posamezni AO naj pošiljajo svoje tečajnike na obe strani. Pri vsem tem naj ima vodilno vlogo vodstvo AO oz. načelnik.
— Pri organizaciji odprav se je potrebno dosledno držati sprejete klasifikacije.
— Posvet je dal pripombe in sprejel skupino 18 kandidatov v ožji izbor za II. himalajsko odpravo, katere vodja bo tov. Jože Govekar.

— Poživiti je potrebno zanimanje za prvenstvene vzpone: za sistematično in načrtno obdelavo problemov v naših ostenjih. Prav tako je potrebno poživiti zimski alpinizem, zimske pristope na vrhove, visokogorsko turno smučanje in zimsko alpinistiko s tem, da naj bosta tako v Julijskih kot v Savinjskih Alpah odprti vsaj dve visokogorski postojanki , oz. primerne zimske sobe. Udejstvovanje v naših gorah v zimskih razmerah naj bo osnova, poleg ostalega, za odprave v tuja gorstva.

IV. Razno
Predstavniki jeseniškega AO so sprožili vprašanje skupnega spomenika v gorah umrlih gornikov. V zvezi s tem je bilo predloženih nekaj variant. Komisija za alpinizem naj bi do spomladi 1965 pripravila svoje mnenje, pri čemer naj tesno sodeluje s kulturno-literarno komisijo PZS in predsedstvom PZS. (Predložene variante : 1. velika skala na razpotju poti Vrata—Luknja , Vrata—Prag — pod triglavsko steno; 2. preuredite v kapelice v Vratih ; 3. na pokopališču v Dovjem.)
Vsak član AO mora biti od 1. 1. 1965 naročnik Planinskega Vestnika. Seznam članov AO da na upravo PV komisija za alpinizem. S tem v zvezi je potrebno poživiti dopisovanje v PV z alpinistično tematiko, ki naj zajema vsa področja alpinizma, predlaga se skupščini PZS, naj bi bil vsa k član PD, GRS, vodnik naročnik Planinskega Vestnika (eden v družini).
Delo pri sestavi nove izdaje plezalnega vodnika je potrebno pospešiti. Tovarišem, ki so zadolženi za obdelavo posameznih področij, naj se nudi vsa podpora, tako s strani PZS kot s strani posameznih AO.

Zbor alpinistov Slovenije naj bo na Korošici sredi januarja 1965. S to stalno obliko združevanja slovenskih alpinistov naj se nadaljuje tudi v naslednjih letih. Vsi AO, ki reflektirajo na vrvi iz uvoza, naj takoj pošljejo prijave .

Zaključek
Vsi sklepi so namenjeni prav vsem alpinistom, vsem planincem in širši družbeni skupnosti, ki ji ne sme biti vseeno, kako deluje tak pokret, ki nosi v sebi poleg športnih še družbeno-kulturne korenine. Če bodo ti zaključki kakorkoli pomagali k napredku, razširitvi in organizacijski utrditvi AO, AK pri PZS in PSJ, potem smo dosegli svoj osnovni namen. In če se bomo za uresničevanje teh načel borili prav vsi: alpinistični odseki, mladinski in pionirski odseki, GRS, vodniki, PD, KO, UO PZS in vse njegove komisije in ne nazadnje tudi zvezna komisija za alpinizem, borili tam, kjer se kujejo načrti, programi in finančni plani, smo lahko prepričani, da bomo uspeli.

Komisija za sklepe na posvetu načelnikov AO Slovenije v Kamniški Bistrici
Planinski vestnik, 1965/1

Naslovna stran:
Greben Rateških Ponc
Foto: Hrvoje Lukatela

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti