Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Alpski izvidniški vodi TO

Revija Slovenska vojska 6/2012 - Marko Pišlar: ... so temelj razvoja gorskih enot SV

V soboto, 14. aprila, je Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) v Črni na Koroškem pripravilo prvo okroglo mizo iz serije razprav o alpskih izvidniških vodih TO (ALPIV) kot temelju razvoja gorskih enot SV. Na njej so razpravljavci predstavili razvoj, strukturo in delovanje 24. alpskega izvidniškega voda TO občine Ravne na Koroškem. Drugo razpravo o delovanju alpskih izvidniških vodov Severnoprimorske bo združenje pripravilo 21. aprila v Bovcu, zadnja okrogla miza o alpskih izvidniških vodih Gorenjske pa bo potekala maja v Radovljici. Na podlagi predstavljenih in zbranih zgodovinskih dejstev ter virov o oblikovanju, sestavi, opremljenosti, usposabljanju in urjenju pripadnikov, njihovih aktivnostih pred vojno in med njo za Slovenijo leta 1991 ter o ukinitvi alpskih izvidniških vodov bo ZVGS ob strokovni podpori Vojaškega muzeja SV novembra izdala zbornik o ALPIV TO RS, prav tako v združenju načrtujejo postavitev spominskih znamenj vsem sedmim alpskim izvidniškim vodom TO v bližini planinskih postojank, kjer so se njihovi pripadniki največkrat urili.

Na okrogli mizi so razvoj in delovanje 24. ALPIV predstavili Primož Šavc, Zdravko Moličnik in Drago Horjak, v razpravo po koncu predstavitve pa so se s svojimi razmišljanji ter spomini vključili tudi drugi udeleženci, med njimi številni pripadniki alpskega izvidniškega voda.

ALPIV TO RS naznanjali vizijo razvoja slovenske TO
ALPIV TO so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v strukturi TO predstavljali posebnost zaradi iz­branih moštev in izurjenosti za de­lovanje v posebej zahtevnih pogojih ter s svojo vojaško učinkovitostjo naznanjali vizijo razvoja slovenske TO, ki se je dokazala tudi v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991, v majhno, sodobno in učinkovito evropsko vojsko. ALPIV TO RS so z izbiro moštva, saj so bili med njimi vrhunski gorniki, alpinisti, smučarji, gorski reševalci in lovci, s sodobno alpinistično, smučarsko ter reševalno opremo, lahko pehotno oborožitvijo in urjenji za posebno delovanje in taktično boj­no delovanje postavili temelje kon­cepta oblikovanja, razvoja, urjenja in uporabe gorskih enot SV na teže prehodnem terenu in v ekstremnih vremenskih razmerah.

24. ALPIV sestavljali izkušeni gorniki, alpinisti in gorski reševalci
24. ALPIV občine Ravne na Koroškem je poveljeval rezervni stotnik I. razreda Ferdo Pušnik, njegov namestnik je bil rezervni višji vodnik Slavko Šteharnik, oba pa sta znana in cenjena gorska reševalca. Tudi poveljniki oddelkov so bili alpinisti oziroma gorski reševalci. 24. ALPIV je bil kadrovsko popolnjen s 40 pripadniki, med njimi pa so bili mnogi alpinisti, gorski reševalci, smučarji in lovci, večina izmed njih je sodelovala v alpinističnih odpravah oziroma samostojnih vzponih v slovenska ter tuja gorstva. Njihova pov­prečna starost je bila od 28 do 32 let. Težava je bila v tem, da je bil kader, ki bi lahko spadal v alpske izvidniške vode oziroma si je to želel, razporejen v druge enote JLA. Alpiniste, ki so bili razporejeni v enote PŠTO Koroške, so lahko takoj prerazporedili, za prerazporeditev pripadnikov rezervnih enot JLA pa se je bilo treba precej potruditi. Potrebe RŠTO in PŠTO ter izredna podpora občinskega vodstva so omogočile, da so formacijo dostojno in ustrezno kadrovsko popolnili. Vod je bil dobro vključen v lokalno okolje in je imel v njem izjemen ugled, zato je bilo v prvih letih delovanja enote zanimanje za služenje v njej takšno, da bi zahtevalo celo večjo formacijo. Razmišljanje zunaj ustaljenih vzor­cev in celo predpisanih standardov je bilo ključno. Odpravili so sistem popolnjevanja po vojaških evidenč­nih specialnostih, pomembno pa je postalo merilo civilnih in ljubitelj­skih dejavnosti, kar pomeni, da ni bilo pomembno, ali je bil nekdo strelec, topničar, kuhar itn., temveč ali je gornik, alpinist, gorski reševa­lec, smučar in podobno. Sinergija interesov TO oziroma obrambnega sistema z interesi posameznikov je v tem vodu prišla do polnega izraza. Struktura poveljevanja in razmestitev pripadnikov voda sta omogočali, da je bil vod v eni uri pripravljen za delovanje v katerem koli delu Koroške.

Vojaška in specialistična oprema ter oprema iz popisa
Enota je bila opremljena s for­macijsko oborožitvijo in osnovno vojaško opremo, imela je pet avtomatskih pištol 7,65 mm M80, tri polavtomatske ostrostrelne puške 7,9 mm M76 in 19 avto­matskih pušk 7,62 mm M70 AB2 s preklopnim kopitom. Vod je bila edina enota TO v občini, ki je dobila pasivne daljnoglede za nočno opazovanje. V enoto so bili razporejeni iz popisa še trije konji, tri kombinirana vozila in terensko vozilo. V času oblikovanja alpskih izvidniških vodov so planinske enote JLA dobile nove planinske uniforme, sešite iz tako imenova­nega polkamgarna. V posvetovanju s kolegi iz Gorenjske TO so na OŠTO Ljubljana Vič dobili delovne volnene pumparice, pri čevljarju pa so naročili izdelavo planinskih če­vljev iz usnja, ki je bilo preizkušeno celo na Himalaji. Na podlagi unifor­me JLA so jim sešili 30 kompletov planinskih uniform, s kapami pa niso bile težave, saj je vsa TO nosila planinske. Občina Ravne na Koroškem je bila razmeroma dobro razvita in finančno sposobna, zato je tudi OŠTO imel dovolj denarja za nakup nove opreme ter oboroži­tve. Z visoko politično podporo je OŠTO Ravne na Koroškem že do konca leta 1986 nakupil alpinistič­no in smučarsko opremo za svoj alpski izvidniški vod. Do prvega osnovnega večdnevnega usposabljanja mu še ni uspelo dobiti planinskih pohodnih čevljev, turnih smuči in kož za turno smuko, ven­dar mu je to uspelo v prvi polovici leta 1987. V Elanu v Begunjah so tako za vsakega pripadnika kupili smuči in palice, za dobro sodelova­nje ter pomoč pa tudi deset parov rdečih turnih smuči za postajo GRS. Precej izzivov je predstavljala še skupinska oprema, ki je v tistih letih niso kupili. Dogovorili so se, da se lahko uporabi oprema GRS, in na takšno sodelovanje so računa­li. Po slovenski osamosvojitvi so vso specialistično opremo dopolnili in več pozornosti so namenjali tudi skupinski reševalni opremi.

Usposabljanja in urjenja 24. ALPIV ter udeležba v osamosvojitveni vojni
24. ALPIV so izvedli številna usposabljanja in terene. Tako so februarja 1987 v Topli nad Črno izvedli enotedensko osnovno uspo­sabljanje, na katerem so se preizku­sili v turnem smučanju, zimskem izvidovanju, taktiki gorskega bojevanja, reševanju izpod plazov, v bivakiranju in plezanju. Dopolnilno usposabljanje so organizirali tudi februarja 1988 na Ošvenu, istega leta so izvedli tudi taktično usposabljanje iz letne alpinistike na Raduhi, taktično zimsko usposa­bljanje pa je potekalo februarja na Ježevem. Februarja 1990 so v Črni in Jazbini izvedli dopol­nilno usposabljanje ter prikazno vajo, ki so si jo ogledali gostje iz RŠTO in vseh pokrajin. V načrtih MSNZ je bil 24. ALPIV označen z oznako MSNZ A4 in je bila zanj v celoti tajno skladiščena ustre­zna količina orožja ter streliva v skladišču Lauter in Poštarska koča. Po nalogu PŠTO je bilo novembra število pripadnikov 24. ALPIV povečano na 40, decembra 1990 je večina pripadnikov zadolžila avtomatske puške in pištole ter jih hranila doma. Decembra 1990 se alpski izvidniški vod popolni z dodatnim moštvom ne glede na formacijo. Februarja 1991 so izvedli usposabljanje v okviru dežurstva enot TO na terenu, bojno streljanje v premikih na smučeh in izvidniške dejavnosti. Poleg usposabljanja in dežuranja je šlo predvsem za demonstracijo sil TO na različnih lokacijah in obveščevalno analizo odziva JLA. Zaradi pekrskih do­godkov sta bila 24. maja izvedena mobilizacija 24. ALPIV in premik iz Črne na Smrekovec. 25. maja, ko se pripravljajo na nadaljnje aktivnosti enote, dobijo ukaz za odpust enote.

V vojni za Slovenijo je vodu povelje­val stotnik I. stopnje Drago Horjak, njeni pripadniki pa so sodelovali pri blokadi stražnice Reht, poma­gali na levem krilu boja na Holmcu in pri zavzetju stražnic Koprivna ter Terča. Poleg tega so tudi izvidovali okolico vojašnice v Bukovju pri Dravogradu. Po končani vojni je oborožitev voda ostala enaka, intendantska oprema se je bistveno izboljšala, specialistična oprema tudi, dobili pa so še bolj ustrezno skupinsko opremo in opremo za reševanje, pri čemer so bila usposabljanja bolj redka. Po vojni je vodu poveljeval podčastnik Gorazd Črešnar. Z vojaško vajo Triglav 1992 v Karavankah, ki so si jo ogledali tudi tuji opazovalci in na kateri so bili uporabljeni alpski izvidniški vodi TO, se končuje obdobje vodov, ki so bili ukinjeni postopno po prehodu na poklicno vojsko.

Izkušnje ALPIV TO za razvoj SV
Izkušnje iz razvoja alpskih izvidniških vodov so neposredno vplivale na druge enote TO in pozneje SV tako po opremljenosti kot po delovanju, specialnostih ter na­membnosti. Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v taktičnih urjenjih izpostavljali druge enote v boju z alpskimi izvidniškimi vodi in za poveljnike so bile to nepre­cenljive izkušnje. Od intendantske opreme zagotovo izstopa obu­tev. Vojaški škorenj za slovenske razmere ni bil primeren za nobeno vojaško formacijo. Že prvi novi škornji še pred osamosvojitveno vojno so bili ustreznejši, nepre­močljivi, močnejši in z vibram podplatom. Tudi poznejši razvoj uniform SV spominja na izkušnje razvoja gorskih enot TO. Korošci kot eni izmed nosilcev razvoja ALPIV TO RS dokazujejo, da so alpski izvidniški vodi predstavljali temelj razvoja gorskih enot SV in koncepta oblikovanja, razvoja, urjenja in uporabe gorskih enot SV na težko prehodnem terenu in v ekstremnih vremenskih razmerah.

Besedilo: Marko Pišlar

Revija Slovenska vojska - XX/6 20. april 2012 (PDF, 4,5 MB)

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti VOJ

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti