Janez Pikon: Najvišji vrh je v pogorju Ratitovec, ta le rahlo valovi in se razprostira med zahodnim vrhom Tonderskogel nad Sorico in Kosmatim vrhom, vzhodno. 
Široko parkirišče na predelu Kopišče, odkoder vodi kolovozna pot razmeroma strmo v smrekov gozd, vendar se kmalu položi in že dosežemo pastirske koče na planini Pečana. Še vedno živo planino s sirarno in pastirskimi stanovi zapustimo in višje dosežemo široki pašnik dokaj velike planine. Razpotje višje in južno razdeli gorski pašnik v smeri pogorja Ratitovca in Krekove koče, ter vzhodni Gladki vrh, najbolj vzhodno v pogorju je Kosmati vrh. Zmerni vzpon po redkem gozdu vodi mimo nekoč dnine Lavte, ki pripada planini Pečana. Izstopimo na prostrane pašnike pod pogorjem Ratitovec, kjer se sledljiva steza izgubi v številne steze in travnate vesine, vse pa vodijo na sedlo pod Krekovo kočo in vrhom v pogorju Ratitovca, z najvišjim vrhom Altemaver. Dosežemo vršne sedlo z široko mlako za napajanje živine in travnato sedlo s pašnikom, kjer nas vzhodno ob pašni ograji steza vodi na vzhodni predvrh. Ravno na mestu, kjer markirana pot vodi proti Soriški planini zavije nekoliko severozahodno le to zapustimo in vzpon nadaljujemo po lepo vidni poti v smeri vrha Altemaver, ki se nadaljuje po grebenu Ratitovca. Razgibanemu terenu tudi z visoko travo sledi kratek spust, kamor označena pot vodi nekoliko severno in zahodno na planoto Kremant.
Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov, kjer se vzpenja goličasto sleme v pogorju Ratitovec. Pašniki okoliških planin segajo prav do krotkih vrhov ali na sam vrh razglednega pogorja. To je prijazno in s cvetjem bogato hribovje, ki ne pripada visokogorju. Visokogorje se v vsej svoji mogočnosti razprostira onstran Bohinjske doline, kjer osrednje Julijske Alpe napravijo vtis nepremagljivega zidu. Na drugi strani se oko spočije na blagih hrbtih predgorij, ki v daljavi tonejo v nižinah do Jadranskega morja. To sta zunanja vrhova pogorja Ratitovec. Vzhodni Bohinjski gorski svet se začenja nad krošnjami Jelovških gozdov. Pašniki okoliških planin segajo prav do krotkih vrhov ali na sam vrh razglednega pogorja.
Opis vrhov in Krekove koče na Ratitovcu z vzhodnega roba so Kosmati vrh (1643 m), Gladki vrh (1667 m), Krekova koča na Ratitovcu (1642 m), najvišji vrh Altemaver (1678 m), Kremant (1658 m), Bosarplote (1466 m), Kačji rob (1575 m), Žbajnek (1538 m), Rihtarjev grič (1391 m), Gajgarjev grič (1452 m) nad Danjarsko planino. Nižje in bolj jugovzhodno si sledijo še Erbelc (1308 m), Rebiškovl (1275 m) in Tonderskogel (Tonderškovl, Donnerskofel 1326 m), grmeča gora nad Sorico, kot naravna in južna pregrada nad globeljo Movže (1180 m) in širšim predelom Mišji grunt (1251 m). V tem predelu vsepovsod prisotna nemška imena bi presenečala, če ne bi vedeli, da v lepih vasicah pod Danjarsko planoto živijo potomci davnih tirolskih naseljencev.
Ta strmo odsekana južna stran gore je pravo nasprotje severni, kjer blage goličave prav kmalu potonejo v Jelovških gozdovih. Severno ob vznožju najvišjih vzpetin ležijo planine Klom (1495), planina Pečana (1472 m), planina Zgornji Jirn (1457 m) in Danjarska planina (1420 m). Na južnem strmejšemu predelu planina Spodnji Jirn (1370 m) in Prtovška planina.
Janez Pikon