Delo, Šport: ... Lepa tekma mladih plezalcev na steni

V Kamniku je tekmovalo že več kot 90 mladih plezalcev iz petnajstih slovenskih krajev
KAMNIK - Na eni od najvišjih in najkvalitetnejših umetnih sten pri nas, je bila tretja tekma pokala Slovenije za mlade plezalce, ki je privabila številne gledalce, pa tudi tekmovalcev je na tekmah pokala vedno več. Tokrat se jih je zbralo več kot devetdeset iz petnajstih slovenskih krajev.
Mladi plezalci postajajo od tekme do tekme boljši in tudi na sobotni prireditvi so dokazali, da jih ne zaustavijo ne previsi ne strehe, pa če so oprimki še tako narazen. Kot da gravitacija na to mladino ne deluje. Tudi težavnosti smeri so vedno višje, vendar kljub temu zvončki, ki so pritrjeni na koncu smeri, velikokrat zazvonijo.
V Kamniku le pri cicibanih nihče ni dosegel vrha, pri starejših pionirjih pa kar štirje. Prav ti so prek zadnje strehe izvajali prave akrobacije, zatikali noge nad glavo in marsikdo se je najvišje doseženega oprimka dotaknil kar z nogo - kdo bi se pa mučil s skoki. Seveda so bili na boljšem tisti z daljšimi nogami... A na ta način nihče ni mogel doseči zvončka, tako da so najboljši do vrha priplezali lepo z glavo naprej.
Rezultati po posameznih kategorijah - cicibanke - 1. Blažka Klemenčič, 2. Sandra Kirbus (obe Škofja Loka), 3. Mojca Novak (Jesenice), cicibani - 1. Uroš Grilc, 2. Marko Reš (oba Radovljica) 3. Franci Likovič (Žiri), mlajše pionirke - 1. Jerneja Tratnik (Idrija), 2. Lenča Gradišar (Tržič), 3. Rebeka Poček (Radovljica) in Katja Špehar (Tržič), mlajši pionirji - 1. Gašper Eniko (Žiri), 2. Gašper Koren (Tržič), 3. Urban Premrl (Tržič), starejše pionirke - 1. Martina Čufar (Mojstrana), 2. Jasna Koler (Idrija), 3. Nina Orehar in Sandra Kostovski (obe Kranj), starejši pionirji - 1. Anže Šanca (Radovljica), 2. Andrej Tepina (Jezersko) in Uroš Perko (Kamnik).
Oblikuje pa se tudi skupni vrstni red pokala - seštevek točk treh tekem počasi že nakazuje končne izide. Pri cicibankah s tremi zmagami s premočjo vodi Blažka Klemenčič, najboljši ciciban pa je Domen Perat iz Radovljice, kljub izostanku na tej tekmi. Fant si je poškodoval prst, potem pa - baje zaradi obupa, da v Kamniku ne bo mogel tekmovati, še zbolel. Kljub temu ima pred drugo uvrščenima še vedno osem točk prednosti. Mlajše pionirke so bolj izenačene. Vodi Lenča Gradišar (18 točk) pred Majo Koselj in Dunjo Černigoj, ki sta zbrali po 15 točk. Od mlajših pionirjev je najboljši Jure Burjak iz Žirov, druga s tremi zmagami, pa je starejša pionirka Martina Čufar iz Mojstrane. Krepko vodi tudi Radovljičan Anže Šanca med starejšimi pionirji.
Tekmo v Kamniku so omogočili: Čevljarna Ratitovec, Air Systems-proizvodnja padal in šola letenja, Šiviljstvo Čarman in Montana - trgovina s plezalno, planinsko in alpinistično opremo iz Škofje Loke, nagrade pa sta prispevala Kočna in Svilanit iz Kamnika.
Že čez dva tedna bo na sporedu četrta tekma, in sicer 14. aprila v Žireh. Pričetek bo ob 10. uri. prijave pa zbira Srečo Rehberger, Podlubnik 72, Škofja Loka, tel: 064 622-432 do 10. aprila.

NUŠA ROMIH

Odprava na poti
V sredo sta v Nepal odpotovala še zadnja dva člana naše osrednje letošnje alpinistične odprave »Kanč '91« Marko Prezelj in Andrej Štremfelj. Iz Nepala pa smo dobili sporočilo, da je glavnina zapustila glavno mesto v torek zjutraj navsezgodaj. Kljub sorazmerno kasnemu odhodu in veliki oddaljenosti cilja, pa nič ne zamujajo. Vse do začetka tega tedna je bilo namreč v Nepalu še sorazmerno slabo (predmonsunsko) vreme. Za tiste, ki bi jim radi pisali, pa bo morda zanimiv naslov: Slovene Kanch '91 Expeijition, c/o Wilderness Experience, P. O. Box 4065, Kathmandu, NEPAL. Za tiste, ki imajo možnost poslovanja s faksom pa še ta številka: 9997-71.222-026, for Wildex. I.D.

Svetičič ponovil smer Gabarrou-Boivin
Svetičič je zadnji del zime preživel kar v chamoniški dolini, kjer namerava trenirati še nekaj časa; jeseni je pred njim velik izziv - zahodna stena Anapurne.
Oglasil se je le na kratko, toliko da je potrdil svoj vzpon. »Nekaj dni sem bil na ledeniku Argentiere. Kljub obilnim padavinam malo pred tem so bile razmere v stenah dokaj ugodne. 12. 3. sem v sedmih urah ponovil zahtevno smer Gabarrou-Boivin v Les Droites. Gre za novejšo smer, toda le po »koncepciji«, preplezana je bila namreč že 1975, in sicer januarja v dveh dneh. Zanjo je značilno, da jo je skoraj nemogoče preplezati, če spodnje plati niso pokrite z ledom. Imel sem srečo, razmere so bile dokaj dobre. Naklonina pa se suče med 70 in 80 stopinjami, celo 90 bi jih lahko nameril. Višja smer pusti malo počitka, potem pa se vrste strmi ozebniki in kamini. 200 m pod vrhom se smer priključi Razu. Toda raje sem plezal vzporedno z originalno smerjo, bal sem se opasti « Vsekakor gre za smer, ki zasluži oceno ED, visoka je okoli 1000 m, plezal pa jo je sedem ur. Gre za prvo solo ponovitev.
Zanimiv je bil sestop: »Sestopil sem kar nazaj na ledenik Argentiere. Najprej po zahodnem grebenu, potem pa po ozebniku med Aig. Verte in Les Droites. Naklonina je med 55 in 60 st. S tem sem se rešil dolgega in zamudnega sestopa v dolino, potem pa bi moral še po opremo v koči. Kar pa je bilo še važnejše, na ta način sem si lahko privoščil še Avstrijsko v Courtih.«
Na vprašanje, kaj ima še v načrtu, pa se ni izjasnil. »V Jorassih so razmere obupne, črn led. Mislim, da bi bil v takem vsak resnejši poskus prava norost«

FRANCI SAVENC

Znova uspeh v Patagoniji
Planinski vestnik 2/91 o slovenski navezi v vzhodni steni Fortaleze - Priznanja najboljšim v alpinizmu - Izrazna zadrega v vodništvu
LJUBUANA - Vzhodna stena Fortaleze (Trdnjave) sodi med najtežje preplezljive in (zaradi padajočega kamenja) najbolj nevarne v gorski skupini Paine v Patagoniji. Ob koncu prejšnjega leta je začela naveza Peter Podgornik - Matjaž Ravhekar, v začetku tega leta pa sta njuno delo nadaljevala in tudi končala Marko Lukič in Miha Praprotnik. Edo Kozorog v uvodnem članku marčevske številke PV predstavi tvegana početja obeh navez v steni, ki so se kljub številnim zapletom naposled končala uspešno.
S slovenskim alpinizmom so povezani tudi naslednji članki. Glede na znano ugotovitev, da alpinističnih dosežkov ni mogoče meriti ne s štoparico ne z metri ali centimetri, so bili naši alpinisti do nedavno, kljub temu, da dosegajo vrhunske dosežke doma in na tujem, v podrejenem položaju (v odnosu do drugih športov). Vsaj kar zadeva podelitev priznanj za športne uspehe. Zato so se tudi letos - tokrat ustrezni komisiji pri PZS (KA in KOTG) - odločili zadevo prevzeti v svoje roke. Na podlagi 60 anket, ki so jih izpolnili kategorizirani alpinisti, člani in sodelavci omenjenih komisij, so izbrali najboljšo alpinistko in alpinista leta ter najboljši alpinistični vzpon. Prav tako so izbrali najboljše (športne) plezalce in plezalke. To je bilo seveda lažje, ker so pri tej usmeritvi rezultati merljivi. V Vestniku je poročilo o razglasitvi najuspešnejših, ki je bil konec januarja v Cankarjevem domu. Takrat so predstavniki PZS podelili tudi priznanja najbolj prizadevnim in zvestim pokroviteljem slovenskih alpinistov v preteklem letu. V naslednjem prispevku Vojko Arko nadaljuje s predstavitvijo delovanja Slovenskega planinskega društva v Argentini. Sledi portret argentinskega Slovenca Dinka Bertonclja, prvega Slovenca, ki je plezal v Himalaji (Daulagiri 1954).
Precejšnje pozornosti bo najbrž deležen članek Silva Kristana, ki opozarja na izrazni nered v slovenskem vodništvu. Pri nas vzgajamo mladinske vodnike, planinske vodnike, inštruktorje planinske vzgoje, gorske vodnike in inštruktorje alpinizma. Po mnenju Silva Kristana ta klasifikacija ni usklajena, saj manjkata pojma »inštruktorja za mladinske in gorske vodnike«, hkrati pa manjka tudi pojem »alpinistični vodnik«. Avtor predlaga delitev na alpinistične in planinske vodnike: prvi bi vodil po zahtevnem brezpotju ter po neoznačenih in nezavarovanih stenah, drugi pa bi bil usposobljen za vodenje skupin po označenih in zavarovanih poteh ter po lažjem brezpotju. Za oba vodnika naj bi uvedli še vzgojni kader: inštruktorja planinske vzgoje in inštruktorja alpinistike. Po njegovem naj bi starostna delitev (mladinski vodnik) odpadla. Takole pravi: »Poseben mladinski vodnik ni potreben, razen če ne gre za uveljavljanje posebnih fevdov znotraj planinske organizacije « Tako torej Silvo Kristan. Prizadevanja za uveljavitev terminološkega reda na tem področju so sicer hvalevredna, toda ali ta njegova izjava pomeni, da mladinska komisija pri PZS, katere poglavitna dejavnost je dolgoletno resno in strokovno vzgojno izobraževalno delo, ki se kaže zlasti pri vzgoji mladinskih vodnikov in mentorjev, naenkrat po njegovem ni več potrebna? Kristan očitno ne pozna delovanja MK, sicer bi vedel, da obstaja tudi »inštruktor za mladinske vodnike«, le da se (kolikor mi je znano) imenuje planinski inštruktor. Resda nekateri nazivi niso najbolj posrečeni, vendar pa ti v ničemer ne zmanjšujejo koristnega vzgojno izobraževalnega dela mladinskih vodnikov in njihovih inštruktorjev.
V podrobnejšo polemiko o smiselnosti delovanja mladinskih vodnikov se na tem mestu ne bi spuščal, kajti dejavnost, ki je leti (skupaj z mentorji v vrtcih na osnovnih, srednjih šolah, podjetjih...) opravljajo, zahteva obsežnejšo in tehtnejšo razlago. Upati je, da bo na Kristanov zapis - zlasti v korist urejevanja (tudi terminoloških) razmer v vodništvu - odgovoril tudi kdo od članov MK pri PZS.

MATEJ ŠURC

V Ljubljani prva tekma
PD Ljubljana - Matica bo prireditelj prve letošnje tekme za slovenski in jugoslovanski pokal v športnem plezanju. Tekma bo 20. aprila v telovadnici osnovne šole Nove Jarše, Clevelandska 11 v Ljubljani. Prijavijo se lahko vsi plezalci, ki izpolnjujejo pogoje: mladinci (letnik 1972 in mlajši) vzpon 6c na pogled ali 7b z rdečo piko, mladinke (letnik 1972 in mlajše) 6a na pogled ali 6c z rdečo piko, člani - 7a na pogled ali 7c z rdečo piko in članice - 6b na pogled ali 7a z rdečo piko.
Prijavo z osebnimi podatki in nekaj najvažnejšimi vzponi ter fotokopijo potrdila o plačilu štartnine (150 din na žiro račun št.; 50101-678-47670, PD Lj-Matica. Trdinova 8, Lj »za tekmo«) morajo vsi tekmovalci poslati na naslov PD Lj. Matica do 8. aprila. Vse druge informacije bodo objavljene v AN teden pred tekmo.

Alpinistični rally
V tujini so še vedno precej popularni alpinistični rallyji, ki se jih naši alpinisti bolj poredkoma udeležijo. Letos sta se v tej zvrsti preizkusili dve navezi iz AO Jezersko. S finančno pomočjo GRS Kranj in PD Jezersko sta se udeležili dvodnevnega alpinističnega rallyja Pizo tre Signori v Premani v Italiji. Posamezna naveza je morala v omejenem času prehoditi s turnimi smučmi več kot 45 km, se pomeriti v dveh hitrostnih preizkušnjah v teku in v dveh v celcu postavljenih veleslalomih. Vsak alpinist vseskozi s seboj nosi tudi najpotrebnejšo plezalno opremo, ki jo po potrebi uporablja med pohodom (cepin, dereze, vrv, vponke ...).
Na rallyju - za veliko nagrado Evrope - je bila med 45 ekipami iz sedmih evropskih držav najuspešnejša ekipa Innsbrucka (Avstrija), drugo mesto je zasedla naveza iz Premane, tretja pa naveza iz Smokovca (Češka in Slovaška republika). Ekipa Karničar Drejc-Luka je bila dvanajsta, Milan Šenk in Rado Markič pa sta zasedla 33. mesto.

Kramarjev smuk
Športno društvo Lom pod Storžičem bo 7. aprila priredilo tradicionalni Kramarjev smuk na planini Javornik. Start bo ob 10.30, prijave tekmovalcev pa sprejemajo na telefon (064) 51 -356. Kot vedno bodo alpinisti tekmovali v posebni kategoriji.

Iz AO Lj .- Matica
Boštjan Ložar in Grega Kresal sta 2. februarja opravila ponovitev Nedokončane smeri v Planjavi (V+, Al, 200 m), nekaj dni kasneje pa so Boštjan Ložar, Primož Štular in Rok Žakelj splezali slap Lucifer. Rok Žakelj je tudi soliral nekaj slapov: zgornji slap v Repovem kotu, Centralni in Desni slap v Tamarju in le spodnji del Sveče zaradi slabih razmer. Soliral je tudi Luciferja, in sicer po desni strani, v navezi z Ložarjem pa je preplezal Spodnji Ledinski slap na Jezerskem (VI, 140 m). Štular in Ničo Kregar sta 2. marca splezala Vikijevo svečo.
16. marca sta Borut Naglič in Rok Žakelj opravila prvo zimsko prosto ponovitev smeri v Skuti, ki je posvečena Gorazdu Zrimšku, in se imenuje Golo sonce. Smer je dolga približno 300 m in je ocenjena z VII-, V+. Dan kasneje sta jo ponovila tudi Ničo Kregar in Primož Štular.

N. R.

Izpiti za gorske vodnike
Podkomisija za gorske vodnike pri KA razpisuje izpite za gorske vodnike. Vsi, ki si želijo postati gorski vodniki in izpolnjujejo pogoje, naj prijave pošljejo na PZS, podkomisija za GV, Dvoržakova 9, Ljubljana do 20. aprila. Ker bodo upoštevali le pravilno in popolno izpolnjene prijave, naj kandidati dosledno izpolnijo prijavnico, ki jo dobijo tudi na PZS.

Tri osnovne usmeritve
Komisija za alpinizem PZ Slovenije je sklenila, da v alpinističnem pravilniku ostanejo definirane tri osnovne usmeritve: klasični alpinizem, športno plezanje in ekstremno smučanje.
Sklep utemeljujejo s tem, da je taka usmeritev tudi v svetu, klasični alpinizem (izraz pa je žal navzkriž z zgodovinskim pojmovanjem te oznake) obsega praktično vso dejavnost, ki ima kot osnovni okvir gore: hoja in plezanje tako poleti kot pozimi, vzponi v ledu, tudi v slapovih (zaledenelih, verjetno tudi, če so izven gorskega sveta), turno smučanje, odprave ... v vseh mogočih variantah. Športno plezanje so definirali kot dejavnost, katere osnovni prostor je kopna skala in ločili na ekstremno prosto plezanje in tekmovanja (leta so vedno pogosteje na umetnih stenah). In na koncu še ekstremno - alpinistično smučanje, ki pa naj bi bilo (po tej definiciji) le vrhunska - ekstremna oblika turnega smučanja. »Ker ne smemo tiščati glave v pesek kot noj, moramo slediti tem svetovnim usmeritvam«, so še zapisali.
In v nadaljevanju: Tudi naš razvoj alpinistične dejavnosti je prišel tako daleč, da so vse te tri osnovne usmeritve tako močno prisotne, da jih moramo zajeti, ker bi drugače šle mimo organizacije. To pa menimo zaradi tega, ker je po našem mnenju planinska organizacija tako široka po svoji paleti dejavnosti, da lahko in mora (v alpinizem) vključiti tudi ostali dve usmeritvi.

F. S.

Zimski tečaj v BiH
Komisija za alpinizem PZ BiH je po dolgem času pripravila tudi zimski tečaj v planinskem domu Devečani na Vlašiču, praktični del pa v Devečanskih stenah. Tečajnikov sicer ni bilo veliko, le 11, toda prišli so iz Banja Luke, Bihača, Travnika, Zavidovičev ter Zenice in celo iz Novega Sada. Ob njih pa šest inštruktorjev, ki so se zelo potrudili.

Indija: 70 odprav iz 15 držav
Podatki kažejo, da je indijske Himalaje lansko leto obiskalo (uradno) okoli 70 odprav iz 15 držav. Kot že običajno, jih je bilo največ britanskih (stare navade pač) in sicer 22, japonskih je bilo 12, španskih 7 itd. Iz Vzhodne Evrope - tako navajajo viri - sta bila tokrat le Jugoslovana Janez Jeglič in Silvo Karo. Pol odprav je obiskalo Garvalsko Himalajo in od teh se jih je sedem skušalo s Šivlingom (6543 m), pet s Talay Sagarjem (6904 m), štiri pa s Satopantom (7075 m). Sedem odprav je bilo v skupni Kun-Nun. nekaj pa kljub negotovi (politično-vojaški) situaciji tudi v gorah Vzhodnega Karakoruma.
Dosežki so manj znani, tudi kompleksne ocene lanske sezone pravzaprav še ni Japonci (vodja Yukio Macikuma) so - po neuspehu Poljakov - prišli na K 7 (6020 m) v Lahulski Himalaji. Zelo ambiciozen načrt je imela četverica, ki je skušala preplezati SV steno Kištvarja (6200 m). Vsi seveda omenjajo uspeh naše naveze v Z steni Bagiratija 3. Tragičen je bil »finale« španske odprave na severni vrh Menija (6450 m) - umrli so trije udeleženci, med njimi tudi njihova najboljša plezalka Miriam Garcia Pasqual (26).
Glavna sezona, ki je bila v indijskih Himalajah navadno v obdobju julij -avgust, se je raztegnila že na čas od maja do oktobra. Toda vse bolj kaže, da obiska v skupini Gangotra nekaj let ne bo. Indijske oblasti pripravljajo zaporo tako za alpiniste kot za trekerje, ker je ekoloških problemov le preveč.

FRANCI SAVENC