Delo, Šport: ... M. Čufarjeva tudi v Gobi
Mojstrančanka je legendarno smer v Ospu ponovila »na pogled« - Doslej edina ženska
KRANJ - Martina Čufar - kot kaže - ni samo odlična tekmovalka in plezalka z vrhunskimi vzponi v plezališčih, pač pa se zelo dobro znajde tudi v smereh, ki se ne končajo 30 metrov nad tlemi. Dva dni po izjemnem vzponu v Chiquiti (8b+) v Mišji peči je kot prva ženska prosto (in na pogled) ponovila zelo znano Gobo v veliki Osapski steni.
»Goba« zavzema prav posebno mesto med tovrstnimi smermi v Sloveniji in ima zelo zanimivo zgodovino. Nedvomno ji lahko pripišemo tudi zelo pomembno vlogo pri razvoju slovenskega športnega plezanja. Smer, zelo zračna in močno previsna, visoka 130 metrov, je nastala pozimi leta 1978. Tržačana Lucian Cergol in Roberto Giberna sta se mučila celih 90 ur, da sta v skalo zavrtela vse potrebne svedrovce in se prebila na rob stene. Po številnih ponovitvah je v glavah nekaterih plezalcev čedalje bolj zorela misel o prosti ponovitvi, čeprav so nekateri takrat celo menili, da kaj takšnega ni mogoče. Vendar časi so se hitro spreminjali in nemogoče je postalo mogoče. Tadej Slabe in Srečo Rehberger, v tistem času vodilna slovenska prosta plezalca, sta decembra 1985 smer prosto ponovila po delih, vsak raztežaj posebej. Maja leta 1986 sta to ponovila še enkrat pred očmi slovenske javnosti. Takrat se je slovenska televizija ves dan neposredno vključevala v njuno prosto ponovitev. Bil je to izredno zahteven projekt, tako za plezalca, ki sta prosto plezala vsak po en raztežaj, kot seveda tudi za televizijo. Prav gotovo pa je bil celoten dogodek zelo pomembna stopnica našega prostega plezanja.
Srečo Rehberger je potem jeseni še istega leta tudi prvi Gobo prosto ponovil v enem dnevu. Do danes je Goba doživela še veliko prostih ponovitev, pred kakšnimi tremi leti je bila smer tudi na novo opremljena z boljšimi svedrovci in verigami na varovališčih. Vendar so bile proste ponovitve vse do nedavnega izključna domena moških predstavnikov tega športa. Pred dobrim tednom dni pa je to »slavno« smer kot prva ženska prosto splezala Martina Čufar. In ne samo to. Martina je Gobo ponovila »na pogled«, kar pomeni, da je bila v smeri prvič in jo splezala prosto v prvem poskusu, seveda pa je vse raztežaje plezala kot prva v navezi. Bilo je to samo dva dni po njenem izjemnem vzponu v Mišji peči, kjer je kot peta plezalka na svetu preplezala težave z oceno 8b+. In ko smo že pri ocenah. Goba v Osapski steni ima 7 raztežajev, od tega je drugi ocenjeni 7b, četrti 7b+ in peti 7c. Martina o ocenah ni rekla nobene, izjavila pa je: »Res je zelo lepa smer«. Mogoče bi se strinjala z nekaterimi plezalci, ki menijo, da so ocene nekoliko previsoke. Vendar kakšen plus preveč ali premalo, to pri tej smeri ni najbolj bistven podatek. Goba bo namreč vedno ostala Goba.
TOMO ČESEN
Štirje Slovenci odšli proti Everestu (8848 m)
Danes so v Nepal, od koder bodo nadaljevali pot v Tibet, odpotovali štirje slovenski alpinisti, ki so se pridružili večji hrvaški odpravi na najvišjo goro sveta. Iztok Tomazin namerava smučati z vrha po severnih pobočjih do baznega tabora, Pavle Kozjek pa načrtuje prvenstveno smer v območju stebra, ki so ga poskusili preplezati že Španci. Če bo gora premalo zasnežena in smučanje ne bo mogoče, se mu bo pri vzponu pridružili tudi Tomazin. Stojan Burnik in Bojan Leskošek nameravata opraviti vzpon po severnem grebenu, po katerem se proti vrhu Everesta iz tibetanske smeri vzpenja največ alpinistov.
Odločilni dnevi za vzpon na vrh bodo v prvi polovici maja, ko so na gori običajno tudi najugodnejše vremenske razmere, domov pa se bodo vrnili v začetku junija.
Vzpon na Mt. Everest ni samo zahteven gorniški in športni podvig, ampak zahteva tudi velika finančna sredstva. Kitajci in Nepalci namreč zelo drago zaračunavajo dovoljenja za plezanje na goro. S precejšnjimi napori je naši ekipi vendarle uspelo nabrati dovolj denarja. Ob odhodu se zahvaljujejo PZS, Elitex HB, SRC Computers, ITU MM, Pro Montana, Integral Jesenice in Porsche Leasing, Statistični urad Slovenije, Mirton d.o.o., K.D.Mark,
AO Matica in Elsingu.
M. P.
Tečaj alpinističnih veščin
Izletniški odsek PD Ljubljana-Matica organizira tečaj alpinističnih veščin, ki je namenjen vsem, ki bi radi sodelovali tudi na zahtevnejših izletih po brezpotjih in neoznačenih poteh. Tečaj bo potekal od 14. 4. do 19. 4. Prijave in vplačila (6000 SIT) sprejemajo v društveni pisarni na Miklošičevi 17, podrobnejše informacije pa nudita vodji Vlado Habjan (tel. 061 559-666) in Darko Bernik (tel. 064 801-081).
M. P.
Jaegerjev kuloar
Blaž Pišek (AO Slovenska Bistrica) je zadnji teden zime, ki se uradno zaključi 21. marca, sam preplezal Jaegerjev kuloar (naklon ledu do 60 stopinj, višina 600 m) v vzhodni steni Mt. Blanc du Tacula.
M. P.
Prvi vzponi v skali
Andrej Grmovšek (TERRA šport, AAO Kozjak) in Jure Dežman (AO Matica) sta 22. februarja v toplem in sončnem dnevu ponovila Orlovsko smer v Golarjevi peči. Težavnost posameznih raztežajev je ocenjena VII+,VII, V-VI, VII, VIII-, VII. Smer je dobro opremljena in ponuja lepo plezanje, vendar pa je skala na nekaterih mestih krušljiva, prašna in poraščena. Najlažji dostop do stene vodi s panoramske ceste pod Olševo.
Grmovšek je pozimi plezal tudi v Ospu, kjer je na pogled preplezal Si puo fare (7b+ oz. IX-). z rdečo piko pa eno najbolj priljubljenih desetk v Mišji peči Sonce v očeh (8a+ oz. X-).
M. P.
Nove smeri v Mišji peči
Čeprav v Mišji peči vsako leto nastane nekaj novih smeri, je prostora za nove projekte še vedno dovolj. Silvo Karo je v zadnjem času opremil in preplezal štiri nove smeri: Hugolino (7b+), Pasjo radost (7b), Pinota (7c) in Stingerja (7c). Karo prosi vse, da mu sporočijo pripombe k ocenam.
M. P.
Novi uspehi tržiškega plezalca
Lepo vreme v minulem mesecu je omogočilo plezanje v naravnih plezališčih, zlasti še na Primorskem. Najbolj obiskana plezališča so bila Mišja peč in Podpeč. 16. marca je Matej Sova, član športne-plezalnega odseka Tržič, v Mišji Peči splezal do sedaj svojo najtežjo smer Missing Link z oceno 8b+. Že mesec poprej pa je v drugem poskusu preplezal smer J. C. Kid (8a) v Podpeči in Giljotino (7c+/8a) v Mišji Peči, marca pa je bil uspešen še v smeri Urbanova (8a). 22. marca je plezal v Podpeči, kjer je na pogled splezal smer Tušhiro Mitira z oceno 8a, potem pa je še kot prvi splezal projekt, ki ga je opremil italijanski plezalec in ga na njegov predlog poimenoval Pozejdon, ocenil pa z 8a+ oziroma 8b (natančno oceno bodo povedali ponavljalci).
Turni smuk
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS organizira 12. in 13. aprila turno smučarski izlet na Sonnblick in Hocharn v Visokih Turah. Podrobnejše informacije na PZS (tel. 061 312-553), kjer sprejemajo tudi prijave.
M. P.
Slovo od mladosti
O Janku Oprešniku (T.E.R.R.A. šport) je bilo zadnje dve leti bolj malo slišati, z vzponi, ki jih je opravil minulo zimo, pa je dokazal, da je še vedno izvrsten alpinist. Enega izmed boljših vzponov je opravil 5. marca, ko je sam preplezal smer Slovo od mladosti (VI+, Al, 300 m) v severni steni Škarij.
Po trdem snegu je hitro in brez težav prišel do vstopa. Tudi v steni so bile razmere odlične, saj je skoraj polovico smeri preplezal z lednim orodjem po trdem snegu. Tehničnega plezanja je v smeri zelo malo, saj se ocena A1 nanaša le na majhno strehico, v kateri je našel tudi nekaj klinov. V predzadnjem raztežaju, ki poteka po poklini, ocenjeni s VI+, se je umaknil v desno in po trdem snegu, nalepljenem na strme plošče, z lednimi orodji brez težav 'odpikal' do roba stene.
Za celo smer je porabil 6 ur in pol. To je bila 1. solo, 1. zimska in šele druga ponovitev sploh.
Pred dobrimi desetimi leti so bile zimske ponovitve težkih skalnih smeri med našimi alpinisti visoko cenjene, veljalo pa je tudi, da je zimsko plezanje v naših gorah ena najboljših priprav za odprave v izven evropska gorstva. Zadnja leta so tovrstni vzponi bolj izjema kot pravilo, saj je postalo bolj priljubljeno plezanje v kratkih in težkih zaledenelih slapovih.
M. P.
Prvenstveni vzponi Janka Oprešnika
Janko Oprešnik (T.E.R.R.A. šport) je minulo zimo preplezal kar nekaj zaledenelih slapov, ki so prve alpiniste čakali vse do letos.
V Martuljku je splezal tri prvenstvene slapove: Wasserpincha (4-5, 80 m, 2 h). Matildo (5+, 100 m. 4 h) in Črtico (led 4-5, skala A0, Al, 70 m. 3 h). Wasserpincha je preplezal z Viktorjem Matičičem in Blažem Piskom. Zgornji del slapu, ki stoji 400 m desno od Luciferja, so opazili že s ceste. V Matildi je bil skupaj z Blažem Piskom. Smer sta potegnila desno od smeri Angel, ki je bila preplezana lani, in jo zaključila pod izredno krušljivo streho. Črtico pa je Oprešnik preplezal kar sam. Vstopil je 40 metrov levo od Luciferja, nato pa po ozkem traku ledu splezal do previsa, kjer je ledu zmanjkalo. Previs je obšel po poklini in nad njim spet prestopil v led. Smer je zaključil pod veliko previsno steno in se po vrvi spustil nazaj do vstopa.
V Logarski dolini je Oprešnik opravil dva dobra solo vzpona v slapovih Nirvana (6, 2.30 h, 1. solo pon.) in Skušnjava (5-6,0.45). Oba sodita med težje slapove, Nirvana pa je po mnenju poznavalcev najtežji slap v dolini. Čeprav se je v najtežjem raztežaju slednjega slapu varoval, je bilo plezanje zaradi tanke sveče psihično zelo zahtevno.
Takoj po sestopu je levo od Nirvane preplezal še prvenstveni slap Fanfare (5+, 100 m), ki so ga sestavljale na gosto posejane previsne ledene gobice, v katerih ni bilo mogoče urediti varovanja.
Sezono zaledenelih slapov je Oprešnik zaključil z Jernejem Grudnikom. V Robanovem kotu sta na koncu doline v enem dnevu preplezala tri nove slapove: Ledeni odmev (3-4,80 m, 15 min), Šilček (5-/4, 60 m, 1 h) in, ker je bilo ravno na Matijevo, še Matija led razbija (5/4+, 110 m, 2 h).
M. P.