Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 02.03.1987

Delo, Šport: ... Dvoje tekmovanj športnih plezalcev

Na Marjanu v Splitu bodo plezali (tudi tujci) v začetku aprila, na Učki pa konec maja
LJUBLJANA - Letos bosta pri nas najmanj dve tekmovanji v športnem plezanju, ob tem pa (po zveznem koledarju) še prvenstvo Jugoslavije v hitrem plezanju. »Marjan 87«, akcijo, ki jo poznamo že od lani, pripravljajo člani AO Mosor iz Splita in »Vranska Draga 87«, ki jo prvič prireja AD Rijeka.
Za II. tekmovanje na Marjanu bodo prireditelji razposlali propozicije te dni. Vemo pa, da bo od 3. do 5. aprila po več ali manj nespremenjenih pravilih in da bo (tudi uradno) mednarodno. Vodstvo splitskega alpinističnega kolektiva ima že okvirna zagotovila za udeležbo iz Italije, Avstrije in ZRN.
Rečani pa vabijo v Vransko Drago (zahodna stran Učke) od 29. do 31. maja. Organizatorji bodo udeležence pričakali v društvenih prostorih PD Kamenjak (Korzo Narodne revolucije 40/1) in jim zagotovili prevoz v Velo Učko, kjer bo pripravljen taborni prostor (šotore je treba prinesti s seboj). Prijave (na njihovem formularju) bodo sprejemali od 15. maja.
V Vranski Dragi bodo pravzaprav tri tekmovanja (ločena za plezalke in plezalce): kdo bo zmogel več (pet smeri, točkovali bodo vsako vpeto varovalo), kdo bo plezal lepše (1 smer) in kdo bo najhitrejši (1 smer). Vsak udeleženec si bo moral sam oskrbeti le plezalno vrv in pas. Vponke bodo že v varovalih, smer pa označena z magnezijo. In kako bo v Sloveniji? Največ plezalcev (pa tudi udeležencev tovrstnih tekmovanj) imamo, lahko tudi trdimo, da tvorijo jugoslovanski kvalitetni vrh... o organizaciji kakega tekmovanja pa ni slišati še nič oprijemljivega. Znano ni niti uradno stališče komisije za alpinizem PZS do tovrstnih pobud.

FRANCI SAVENC

Metka v alpinističnem skladu
Člani alpinistične odprave na Lotse Šar bodo preizkusili izdelke celjske tekstilne tovarne in konfekcije v himalajskih razmerah

LJUBLJANA - Sodelovanje Planinske zveze Slovenije in tekstilne tovarne in konfekcije Metka iz Celja se nenehno širi. Leta 1981 so v tovarni začeli z razvojem puhastih oblačil za planince in alpiniste. S svojimi strokovnjaki in s pomočjo nasvetov alpinistov so izdelali prve modele vestona, puhastih hlač in spalne vreče današnjega programa mont.
Izdelke so testirali že na himalajski odpravi v južno steno Lotseja ter na domžalski odpravi na Grenlandu. Rezultati testov so bili odlični. Vse naslednje slovenske odprave v Himalajo, Karakorum in Patagonijo so uporabljale Metkino puhasto opremo. Današnji modeli puhastih hlač, vreč in vestonov z imenom Lotse so že precej izpopolnjeni ter popolnoma zadovoljijo najzahtevnejše alpiniste v ekstremnih himalajskih razmerah. Po odpravi na osemtisočak Jalung kang je Metkino opremo uporabljala tudi odprava na Cerro Torre, kjer so testirali nov model puhovke za vsakdanjo in planinsko uporabo. Puhovka nosi komercialno ime Bert in gre odlično v prodajo.
Kamniška slovenska himalajska odprava, ki je odšla na pot v petek s ciljem osvojiti zahtevni Lotse Šar ter še njegovega neosvojenega soseda, je v celoti opremljena z vestoni, hlačami in spalnimi vrečami Lotse iz Metkinega programa Mont.

PRED ODHODOM V HIMALAJO - Pogovor v kreativnem ateljeju tovarne Metka med Tomom Česnom, vodjem prodaje Bojanom Bračunom, kreatorko Majdo Jakončič in Tonetom Škarjo. (Foto: Stane Klemenc)

Pred dnevi so predstavniki tovarne, komercialni direktor Jože Černesel, vodja prodaje Bojan Bračun ter kreatorka programa mont Majda Jakončič predali predstavnikom planinske zveze deset kompletov za odpravo na Lotse Šar. PZS so zastopali načelnik komisije za odprave Tone Škarja, član odprave Tomo Česen in stalni sodelavec programa mont Stane Klemenc. Člani odprave bodo na Lotseju testirali vse izdelke, naredili propagandne posnetke ter program predstavili nepalskim sodelavcem odprave. Dogovorili so se tudi da bodo v prihodnjem mesecu podpisali pristopno pogodbo k alpinističnemu skladu.

S. K.

Kranjski alpinisti odlični
Člani Alpinističnega odseka iz Kranja so pred dnevi na svojem občnem zboru pregledali delo v minulem letu. Zaključili so ga izredno uspešno, pravzaprav ga ne bo lahko ponoviti, čeprav ga kranjski alpinisti želijo še preseči.
Skupno število vzponov je bilo 790. Številka ni sicer rekordna, vendar se iz leta v leto veča kvaliteta. 114 je bilo vzponov šeste, 87 sedme, 27 osme, 19 devete in en vzpon desete stopnje, tako da je povprečna ocena vseh vzponov V. Imeli so 43 registriranih članov (21 alpinistov, 8 pripravnikov in 14 mlajših pripravnikov). V svojih vrstah imajo 3 gorske vodnike in 6 alpinističnih inštruktorjev.
Sodelovali so na treh zelo uspešnih odpravah v Karakorum, Colorado in Yosemite ter v Avstralijo. V Karakorumu so osvojili dva osemtisočaka. Marija Štremfelj je postala prva Jugoslovanka, ki je stala višje od 8000 metrov, poleg nje so se na Broad Peaku (8047 m) povzpeli še Tomo Česen, Tomaž Jamnik in Andrej Štremfelj, ki je z Gašerbrumom II (8035 m) dosegel že svojega četrtega, za Kranjčane pa že šestega osemtisočaka. Piko na i je postavil Česen, ki je sam splezal novo smer v južni steni K2 (8611 m).
Srečo Rehberger se je iz Amerike in Avstralije vrnil z uspehom. Poleg Genesis (IX+), Indie (IX-) in Masade (X-) je tudi v Altmuhltalu v ZRN zlezel nekaj devetk. Doma je sploh blestel s svojimi novimi smermi IX stopnje v Dolžanovi soteski in v drugih stenah. Smeri VIII stopnje zdaj pomenijo zanj le še malo boljši trening.
Česen je imel po besedah poznavalcev, sanjsko zimsko sezono. Doma Belak -Manfreda v Šitah, potem pa v tednu dni vse tri probleme Alp, vse solo. Dosežek je odmeval po svetu.
Tudi mladi ne zaostajajo. Filip Bertoncelj, Jože Jagodic, Andrej Jaklič in Igor Kalan imajo odlične vzpone.
Priznanj za njihove vrhunske dosežke ni manjkalo. Imajo Bloudkovo plaketo (Česen, Štremfljeva), nagrado Borisa Ručigaja (ista dva), plaketo (Jamnik) in značko Borisa Ručigaja (Rehberger, Štremfelj), zlato značko ZTKOJ in zlato plaketo PZJ (Česen) ter Česnovo 4. mesto v izboru športnikov Slovenije. Na Gorenjskem je Marija Štremfelj najboljša športnica, Česen pa med športniki drugi.
Lansko leto so zaključili z nadaljevalno alpinistično šolo. Pri izpitih so imeli ostre kriterije; od 23 vpisanih je tečaj uspešno končala enajsterica. Konec lanskega leta pa so že začeli z novo šolo, ki jo sedaj redno obiskuje 21 tečajnikov.
Tudi druga dejavnost je bila pisana. Sodelovali so pri prikazu amaterskih alpinističnih filmov v Ljubljani in takšen pregled pripravili tudi v Kranju, udeležili so se alpinističnega rallyja Italije. Treningi v telovadnici, predavanja po kranjskih osnovnih in srednjih šolah, sodelovanje z ZTKO in TKS, pomoč pri izvedbi planinske šolo ter sodelovanje s planinskim društvom, ki jim je pri njihovem delu v veliko pomoč, pa so sploh redna dejavnost. Tu ne gre pozabiti denarno pomoč DO Živila.
Za letošnje leto sta dva člana dosegla mednarodni razred, eden ga podaljšuje, dva sta v republiškem razredu, eden pa v perspektivnem. Tako so, kot že dve leti nazaj, med šestimi vrhunskimi panogami v občini. In tja tudi sodijo. To so pokazali s svojimi rezultati, ki sodijo v vrh svetovnega alpinizma. To jim je priznal alpinistični svet.

• Naš sodelavec Tomo Česen je odpotoval z odpravo Lotse Šar v Himalajo. Odsoten bo do konca maja, novice za alpinistično rubriko pa naj dopisniki pošiljajo na isti naslov kot doslej.

Naziv »športni plezalec« - da ali ne?
V februarski številki Planinskega vestnika med drugim zasledimo tudi izredno privlačen članek z naslovom Plezanje desete stopnje. Pogovor urednika PV Marjan Raztresena s Tadejem Slabetom prinaša precej novih spoznanj o prostem plezanju, ki postaja pri nas in drugod vedno bolj priljubljeno in razširjeno. Edino, kar me moti, je izraz »prosti plezalec«, ki pa se že dolgo pojavlja tudi v drugih člankih o prostem plezanju. Ta termin je precej ponesrečen in po moje ne spada v naše izrazoslovje. (Je zgolj dobesedni prevod angleške besede »freeclimber«.) Vendar se nekateri pisci zavedajo, da ta izraz ni primeren in besedo »prosti« izpustijo.
Toda tu zopet naletimo na problem, saj se imajo za plezalce tudi tisti, ki osvajajo himalajske, patagonske vrhove. Te in one, katerih cilj je preplezati, nič drugega kot, denimo, 30 metrski balvan devete stopnje, pa vendarle - vsaj kar se naziva tiče - ne moremo metati v isti koš. Če nekoga imenujemo plezalec, potemtakem se zanj ne ve, ali se ukvarja izključno z ekstremnim prostim plezanjem ali pa je njegov cilj (poleg prostega plezanja, seveda) tudi tehnična plezarija poleti in pozimi, alpinistično smučanje, premagovanje slapov ..., da ne naštevam vseh oblik alpinizma. Vprašanje, ali je tisti, ki »telovadi« izključno po kratkih smereh v plezalnih vrtcih, balvanih in drugih stenicah še alpinist, smo, upam, že razčistili. Povsem na dlani je, da vseh mojstrov prostega plezanja ne moremo imenovati alpinisti preprosto zato, ker sami pravijo, da jih alpinizem ne zanima, temveč samo plezanje in to je za njih izključno šport, zato predlagam, da bi le te imenovali športne plezalce. Osnovni namen mojega pisanja je potemtakem želja, da bi izraz »prosti plezalec« zamenjali z nazivom »športni plezalec«.
In še nekaj: na lanski seji koordinacijske komisije za alpinizem PZJ so tudi uradno uvedli naziv »plezalec«. To naj bi postal tisti, ki prepleza najmanj 20 različnih smeri določene dolžine od vključno sedme težavnostne stopnje dalje. Po moji logiki bi morali potem tudi izraz »plezalec« spremeniti v »športni plezalec«.
Poudarjam, da je to le moje mnenje in ne vsiljujem definicij, ki bi morale veljati za vse večne čase. Če bo kdo našel boljšo rešitev in bo svojo trditev pravilno argumentiral, jo bo z veseljem sprejel in pri pisanju tudi uporabljal.

MATEJ ŠURC, Srednja vas v Bohinju

13. osemtisočak Jerzyja
VARŠAVA - Ko je Messner lani stopil na vrh 14. osemtisočaka, je imel Jerzy Kukuczka pred seboj le še tri. Z Manaslujem je potem srečno opravil, na Anapurno pa ni več mogel. To je popravil zadnjo zimo, tako da mu preostaja le še Šiša Pangma.

Obletnica rubrike Iz planinskega sveta
TRST - Primorski dnevnik ima rubriko »Iz planinskega sveta« že nekaj več kot enajst let. Ves čas jo vodi novinar tega dnevnika Dušan Jelinčič, sicer član Slovenskega planinskega društva Trst. Dušan Jelinčič pa ni le neumoren pisec (izdal je tudi dve knjigi, tretjo pripravlja) in planinec. Lani se je udeležil tudi odprave v Karakorum in bil po izboru tednika II Meridiano di Trieste - finalist izbora za športnika leta: prvi v pokrajini je bil na osemtisočaku.

Schmuck organizira
SALZBURG - Marcus Schmuck se je po udeležbi v vrsti uspešnih odprav, bil pa je seveda tudi odličen alpinist in GV, oprijel organiziranja trekingov in komercialnih odprav! Tisti, ki bi želeli za čas od 15. julija do 16. avgusta v (pakistanski) Hundukuš in se poskusiti z vzponom na Uren Zom (7108 m) morajo zbrati po najmanj 58.500 avstrijskih šilingov. Še bolj eksotična avantura pa je na voljo jeseni: raziskovanje Tibeta z obiskom Lase.

V reviji Alp
TORINO - Tudi februarska številka mesečnika Alp, ki ga izdaja založba Vivaldi, ne manjkajo novice o našem alpinizmu. V rubriki Exploit je zapis Marca Scolarisa o italijanski odpravi na Grenland, ki se jo je udeležil tudi Peter Podgornik. V rubriki Na kratko pa je novica o našem tržaškem rojaku - alpinistu Ivu Kafolu in njegovih vzponih.
Več kot le aktualen pa je članek Srečanja pod Makalujem Cesara in Marie Cristine Cesa Bianchi o tekmovalnosti v vrstah alpinistov, tudi lažeh in nizkih udarcih ter hinavščini; o Wandi Rutkiewicz, ki je odšla na goro (Makalu, 8463 m, dosegla je 7700 m) kar brez spalne vreče, gorilnika in druge nujne opreme - zanašajoč se na solidarnost drugih. Ali pa Marcel Ruedi: v 14 dneh je prišel iz Švice na vrh (pri tem pa niti ni imel dovoljenja) in se v anale zapisal z 10 osvojenimi osemtisočaki. Toda – bil je ne aklimatiziran in z nepopolno opremo, zato je med sestopom umrl. To sta le dva primera iz žalostne tekme za slavo in denar.

Tretjič na Fitz Royu
BARILOCE - Mladi Sebastian De la Cruz, o katerem smo nekajkrat že poročali, se je še tretjič povzpel na patagonsko konico Fitz Roy, tokrat po Ameriški smeri in s tovarišem iz Cordobe Jorgejem Tardittijem. Še isti dan, ko se je vrnil v domači kraj, je moral na reševalno akcijo. Ko se je akcija končala, je komaj še imel dovolj časa, da si je zbral vso opremo in že je odpotoval pod Aconcaguo.

  02.03.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti