Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 03.02.1986

Delo, Šport: ... Prva ponovitev naše najtežje tehnične smeri

Za prvo ponovitev Spomina je bil potreben bivak - Ob dežju tudi snežni vihar, ki pa zaradi previsnosti ne ovira plezanja
LJUBLJANA - Igor Jamnikar in Miha Peternel (oba AO Matica) sta v Paklenici 19. januarja splezala prosto Švicarsko varianto in Utopijo. Nadaljnje proste ponovitve jima je prekrižalo zelo hladno vreme.
Tako sta 21. januarja vstopila v Spomin, smer katero so označili kot najtežji tehnični vzpon pri nas. Jamnikar in Peternel sta v smeri enkrat bivakirala in sicer v mrežah. Plezala sta podaljšano varianto, ki so jo lani za novembrske praznike splezali Jeglič, Karo in Knez. V smeri sta zavrtala dva nova svedrovca in to na bivaku in na stojišču raztežaj pod njim. Vso noč je deževalo, naslednji dan sta za kratek čas imela pravi mali snežni vihar, vendar vse to pri plezanju ne moti, saj je stena precej previsna. Ponavljalcem priporočata mnogo več debelejših klinov, kot pa so navedli prvi plezalci. Razpoke za jeseničane so se namreč precej razširile.
Kot vemo, je smer ocenjena VI+, A2 in A3, sedaj je v njej 45 svedrovcev.

T. Č.

Messner pod Makalujem
Reinhold Messner, eden izmed najbolj znanih alpinistov v svetu, ki si je zastavil cilj, da kot prvi v zgodovini alpinizma osvoji vseh štirinajst osemtisočakov, je od sredine januarja že na izhodiščnem položaju pod Makalujem (8481), peto najvišjo goro na svetu. Messnerja spremlja tudi tokrat Hans Kammerlander, s katerim sta v zadnjih treh letih osvojila vrhove šestih himalajskih osemtisočakov v sedmih poskusih. Cho Oyu ju je namreč v prvo zavrnil in sta ga osvojila v drugem poskusu. Vse kaže, da bo Messnerju uspelo zastavljeni cilj doseči že prihodnjo zimo, ko namerava osvojiti še Lhotse, ki mu poleg zdaj napadenega Makaluja še manjka v popolni zbirki Zemljinih osemtisočakov. Messner in Kammerlander sta zdaj sama pod mogočno goro, ki so jo naši alpinisti že premagali. Do baznega tabora na višini 4900 metrov ju je spremljalo 181 nosačev, ki so nosili predvsem težko televizijsko opremo italijanske RAI, ki redno opremlja Messnerjeve himalajske podvige. Messner je, kot je to zanj že običajno, previden optimist, in napoveduje uspešen vzpon po severovzhodni strani na vrh pete najvišje gore na Zemlji. Naskok na Makalu namerava Messner pričeti v prvih februarskih dneh in kajpada med njegovo opremo tudi tokrat ni jeklenk s kisikom. Messner je namreč vse svoje dosedanje himalajske podvige opravil brez kisikovih jeklenk.

F. S.

Vikijeva sveča
18. januarja je Silvo Kragelj sam ponovil Sinji slap, potem pa preplezal še Vikijevo svečo (VI-, 2. solo ponovitev). Robi Držan, Andrej Petrovčič in pa Bojan Slabanja s soplezalcem (vsi AO Litostroj) pa so v Tamarju najbrž kot prvi preplezali slap kakih 20 m levo od Centralnega (85. 74, 60°-70°), kjer sicer voda zelo redko zamrzne, oziroma ledu je velikokrat premalo za plezanje.

Na osmih osemtisočakih
PRAGA - V začetku decembra so se štirje češkoslovaški alpinisti povzpeli na Čo Oju (8201 m). Jaromil Stejkal (36}, ki se je leta 1984 povzpel na Lotse Šar in Daulagiri, in tovariši so bili člani mednarodne odprave, ki jo je vodil Roche Marshal iz Kanade. Bazni tabor so uredili 18. novembra, na vrh pa so se povzpeli po JZ grebenu.
Dosežek pomeni češkoslovaški zimski višinski rekord. Sicer pa se je pred tem (1984) na Čop Oju že povzpela Dina Šerbova. Češkoslovaški alpinisti imajo torej za seboj že osem vzponov na vrhove, ki so višji od 8000 m: Nanga Parbat (1971), Makalu (1981), Kangčendzenga (1982), K 2, Lotse Šar, Čo Oju, Everest in Daulagiri (1984).

OD TOD IN TAM

Planinska organizacija v BiH
SARAJEVO - število članov planinske organizacije v Bosni in Hercegovini je bilo lansko leto za pet odstotkov večje kot leto poprej. V 117 planinskih društvih, od katerih pa 13 ni aktivnih (dvignili niso niti osnovni članski material), je bilo 32.395 članov.
Tradicionalni planinski pohod na Inač, koder se je pred leti smrtno ponesrečil Džemal Bijedič s tovariši, je bil letos obiskan kot še nikoli. PD Bitovnje iz Kreseva, ki je lani prevzelo organizacijo, je uspelo privabiti na to akcijo približno 1500 ljubiteljev pohodov iz raznih krajev Jugoslavije. In to kljub temu, da je v bližini le njihov planinski dom (na Lopati) z minimalno kapaciteto.

Negostoljubna Antarktika
DUNAJ - Pred dnevi se je vrnila v domovino šestčlanska avstrijska alpinistična odprava, ki je imela v načrtu doseči Južni tečaj in tudi alpinistične ture na področju Viktorijene zemlje (vključno z vzponom na Mount Mito, 4183 m). Toda ladja, s katero so pluli proti Antarktiki, je zadela ob ledno goro (tretja nesreča letos!) in se v 15 minutah potopila. Na srečo pa se je vseh 21 ljudi, kolikor jih je bilo na ladji, pravočasno zateklo na led, odkoder so jih potem rešili ameriški helikopterji. Alpinisti zatrjujejo, da bodo poskusili znova, vsem težavam navkljub (prvi poskus, leta 1914, se je končal že v tržaškem pristanišču, prekinil ga je atentat na Ferdinanda).

Pozimi tudi v Pamirju
MOSKVA — Pamir doslej pozimi ni imel alpinističnih obiskov. V prihodnje pa bo, tako kaže, tudi v tem gorstvu precej drugače. Devet uzbekistanskih alpinistov je pod vodstvom zaslužnega trenerja V. Elčibekova pred nedavnim že realiziralo 1. ZPR na Muzdžilgi (6376 m), te dni pa njihovi tovariši in državna selekcija skuša opraviti tudi prvi zimski pristop na najvišji vrh SZ Pik Komunizma (7495 m).

Sam na Fitz Roy
DUNAJ - Triindvajsetletni Salzburžan Thomas Bubendorfer se je kljub neugodnim vremenskim razmeram, v osmih urah, sam povzpel na 3441 m visoki argentinski Fitz Roy. Ob vse večji aktivnosti številnih odprav v teh gorah, je odmevnost uspeha mladega avstrijskega alpinista treba iskati predvsem v samostojni akciji.

Fitz Roy in Cerro Torre
TRST - Iz Argentine je prišla še ena novica: tudi italijanska odprava je v enem zamahu osvojila oba »lepotca« Patagonije. Mauro Petronio in Marco Sterni, člana CIA XXX Ottobre iz Trsta, Angelo Pozz iz Mariana Comenseja ter Carlo Barbolini, Massimo Boni in Mauro Rontini iz Firenc so se na Cerro Torre (3128 m) povzpeli 10., na Fitz Roy (3441 m) pa 17. januarja letos. Tudi oni so imeli precejšnje težave z vremenom, vetrom do 150 km/ h in — prevozom! Letalska družba, ki je privzela prevoz tovora, ga je po pomoti najprej poslala v Nepal.

MNOGO PASTI - Zahodna stena Daulagirija

Jiri Novak v Ljubljani: dvakrat v zahodni steni Daulagirija
Odlični alpinist iz ČSSR, vodja dveh odprav v zahodno steno Daulagirija, bo jutri predaval v dvorani SZ
Ime Jiri Novak slovenski alpinistični javnosti ni neznano. Je uspešen alpinist in vodja dveh odprav v Z steno Daulagirija, vse pogosteje se pojavlja v tujih alpinističnih revijah tudi kot avtor kvalitetnih sestavkov ... Jutri, v torek 4. t. m., ob 19. uri pa se nam bo v dvorani Socialnega zavarovanja na Miklošičevi 24 v Ljubljani predstavil kot predavatelj.
Vstopnice so na voljo že danes (od 8. ure naprej) do 14.30 in jutri do 16.30 v prostorih Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9, druge pa bo mogoče kupiti pol ure pred predstavo.
Zastopniki Komisije za odprave v tuja gorstva PZS, ki je organizator, so povedali, da bo vstopnina le simbolična: 100 dinarjev.
Po prvenstvenem vzponu leta 1984 so se lani jeseni češkoslovaški alpinisti še enkrat vrnili pod zahodno steno Daulagirija. Tokrat je bil njihov načrt še bolj drzen: na ekspedicijski način (18 alpinistov, toda brez nosačev in dodatnega kisika) naj bi preplezali novo smer v najtežjem delu stene, trojica pa naj bi na alpski način ponovila Francosko smer (JZ steber, 1980). Odpravo so pripravili v AS Višehrad - Praga in Metropol - Košice, vodil pa jo je spet Jiri Novak. 8. septembra so uredili bazni tabor (3700 m), potem pa postopno opremljali višinske tabore: I (5100), II (5900), III (6300), IV (6900 m). 25 in 26. oktobra sta sledila še dva poskusa, ki sta jih privedla do višine 72|0 m, naprej pa zaradi slabega vremena (isto se je godilo tudi našim v vzhodni steni) ni šlo. Tudi dvakratni poskus trojke Božik – Demjan - Rakoncaj v JZ stebru ni rodil sadu. Sodeč po posnetkih pa so bile težave zelo velike, tudi če ne upoštevamo himalajskih višin.

Alpinisti iz ČSSR pri nas
Pred nekaj dnevi je v Jugoslavijo pripotovala tudi prva letošnja selekcija 14 češkoslovaških alpinistov. Njihova pot jih je takoj vodila v Vrata, ker imajo v Steni menda velike načrte. Toda tudi letos nimajo sreče z vremenom. Kot je povedal njihov vodja Robert Tissler, so morali prvi poskus prekiniti, še predno so dobro začeli vzpon. V Julijskih Alpah nameravajo ostati do 13. t. m.

ALPINISTIČNE NOVICE

Zimski tečaj AO Železničar
Pet alpinistov, dva pripravnika in osem tečajnikov se je udeležilo zimskega tečaja AO Železničar v Tamarju, ki je bil 25. in 26. januarja. Na pobočjih pod slapovi so obdelali tehniko gibanja v snegu, varovanje v ledu in ustavljanje s cepinom. Janez Janša, Bojan Pograjc in Jernej Stritih pa so popoldan splezali Slap nad votlino (razmere dobre). V nedeljo pa so Jernej Stritih-Tine Makuc, Matjaž Vrtovec-Stane Zibelnik, Gita Vuga-Milan Merlak, Janez Janša-Peter Kolenc in Bojan Pograjc-Silvo Slavec v ugodnih razmerah v dveh urah preplezali Grapo med Srednjo in Zadnjo Ponco (300 m, 60°, 45°-50°).

Korošci v Grčiji
Tabora v Meteori, ki je trajal od 26. decembra lanskega leta pa do 4. januarja letos, se je udeležilo 13 članov vseh koroških alpinističnih odsekov. Opravili so 64 vzponov, oziroma preplezali 11 različnih smeri. Med drugim so splezali tudi znano smer v Bantowafelsu, ki jo imenujejo Švicarski sir, visoka je 150 m, ocena za PP pa je VI+/VI-. V treh urah so jo ponovile naveze Bojan Jakopič-Sašo Prosenjak, Milan Plesec-Lojze Keup ter Brane in Dani Vezonik.

Osp skoraj nikoli ne sameva
Mirko Kranc in Jelka Tajnik sta ponovila Tržaško in Steber spominov, potem pa še Steber jutranje zarje s Peresom (Kranc prosto). Zadnjo smer je prosto ponovil tudi Janez Kešnar v navezi z Vinetom Cotmanom. Gobo je Kranc splezal brez lestivc (s Tajnikovo), Kešnar pa je z Marjanom Kovačem splezal brez lestvic Staro smer.

Kemperle-Murovec v Dolgem hrbtu
1000 m visoko smer z oceno IV sta 27. januarja preplezala Davo in Luka Karničar (AO Jezersko). Za smer je značilno, da so težave enakomerno porazdeljene preko vse stene. Bila je to 2. zimska ponovitev (prva sta jo pozimi preplezala Zaplotnik in Kranjc leta 1982). Dokaj solidne razmere so bile v spodnji polovici, zgoraj pa je bilo veliko požleda in napihanega pršiča. Plezala sta 11 ur.
Dva dni pred tem je Davo sam splezal Centralno smer v zahodni steni Velike Babe (III, 950 m), sestopil pa je po izpostavljenem S grebenu. To je bil prvi solo zimski vzpon.
29. januarja pa je Luka v isti steni ponovil kombinacijo Grape in Miškolonove smeri (700 m), prav tako je sestopil po S grebenu.

Alpinistično smučanje
Borut Črnivec, Andrej Terčelj in Ivo Kodeli so 18. januarja smučali z vrha Votlega slemena (Sleme nad Mojstrano) proti severu, po zahodnem boku izrazitega grebena, ki se imenuje Krničniki. Prvih 200 m so ocenili S 4. Prehod v strmo krnico pa S 5,50 m.
Spodaj je bilo lažje, vendar slabe razmere (malo snega). Celotna višina je 1250 m. Razmere v zgornjem delu so bile odlične. Tomo Sbrizaj in Tomaž Willenpart pa sta 10. januarja smučala iz Begunjščice po Centralni grapi (S 4 in S 37).

Za razvoj turnega smučanja
Planinski organizatorji, ki sodelujejo tudi v pripravljanju tradicionalnih festivalov alpinističnega in raziskovalnega filma v italijanskem Trentu, so se letos odločili še za eno novost: v dneh od 7. do 9. t. m. pripravljajo veliko mednarodno posvetovanje o visokogorskem turnem smučanju. Našo organizacijo bo zastopal Miro Črnivec (avtor 2. izdaje vodnika Turni smuki), ki bo ob tej priložnosti z diapozitivi predstavil del našega visokogorja in možnosti za turno smučanje.

Novice iz Savinjskih Alp
Grega Justin, Marjan Ostrouh, Vid Preložnik (vsi Šaleški AO) in Marjana Skorenšek (Zgornjesavinjski AO) so 18. januarja preplezali novo smer, ki poteka v območju grape med Velikim vrhom in Moličko pečjo, levo od markirane poti Robanov kot - Korošica. Višina grape je 700 m, največja naklonina je 80 stopinj, ostalo pa od 40 do 60 stopinj. Čas plezanja je 4 ure.
Istega dne so Matjaž Roter, Drago Praprotnik, Viktor Hribar in Armand Polegek (vsi AO Kozjak) v levem delu severozahodne stene Krofičke splezali novo grapo, ki se nadaljuje iz hudournika Sušica. Grapa je visoka 600 m, najstrmejši skoki dosegajo do 75 stopinj naklonine, ostalo pa od 30 do 60 stopinj. Smer se konča približno 100 m pod glavnim vrhom, kjer je poleti pot.
Zdenka Golavšek in Franci Horvat (AO Celje) sta tega dne ponovila slap Palenk, naslednji dan pa sta ponovila SZ greben Krofičke z verjetno novo izstopno varianto Skozi okno, ki je dolga 200 m. Naklonina je 50 stopinj.

KOTG je izbrala za Ararat
Za zimski vzpon na Ararat se je prijavilo točno 20 alpinistov iz Slovenije, Hrvatske in Makedonije. Na svojem sestanku je KOTG izbrala med prijavljenimi Eda Kozoroga (Soški AO) in Milana Plesca (AO Črna). Oba ustrezata pogojem, sta pa tudi edina kategorizirana med vsemi, ki so se prijavili. KOTG je sedaj poslala obvestilo tudi turški zvezi in sedaj čakajo na odgovor. Vabilo iz Turčije je prišlo v Beograd že v začetku novembra 1985, tam pa je obstalo, kot po navadi.

V stenah okoli Vršiča
Benjamin Ravnik je 12. januarja sam ponovil Uroševo grapo. Čez pet dni pa sta z Matjažem Ravhekarjem (oba AO Jesenice) splezala Smer Pastirja Jozla v Nad Šitom glava. Stena je bila videti kopna, vendar sta naletela na sneg na najmanj pričakovanih mestih, bilo je tudi požlejeno. Povrh vsega ju je v steni dobil še snežni vihar. Do roba stene sta potrebovala 3 ure. Naslednji dan je Ravnik splezal Slap nad votlino v Tamarju.
26. januarja pa sta Ravnik in Marjan Bohnec splezala JV grapo v Rušici. Vstop 70 stopinj, ostalo okoli 45 stopinj, 250 m. Plezala sta dve uri in sestopila po isti smeri.

Romsdal na Norveškem
Veliko je bilo splezanega v pretekli sezoni tudi v znamenitem področju Romsdal na Norveškem. Poročajo o številnih variantah in novih smereh, toda dve med njimi zaslužita še posebno pozornost. Od 17. do 19. maja sta Jan van der Meulen in Christoph von Schulz splezala novo smer v JV steni Brudgommna, ki je visoka 1000 m in je od njiju zahtevala dva dni in pol plezanja. Dolga je 26 raztežajev, ocenjena je od IV do V +, nekaj mest tudi VI.
V juniju 1985 pa je znana norveška naveza Oyind Vadla-Leif Magnussen zaključila smer Trolldom, ki poteka med Švedsko smerjo in smerjo z imenom Rimmon. Dolga je 30 raztežajev, ocena pa je VII, A3. Skala je ponekod krušljiva, plezalca pa menita, da je ni mogoče ponoviti prosto.
Norveške stene so zaradi svoje navpičnosti vabljive tudi za padalce, ki skačejo z njihovih vrhov. Na žalost se vsi skoki ne končajo srečno.

Himalchuli North
Himalchuli North (7371 m) je bil do nedavnega zadnji še neosvojeni vrh v masivu Himalchuli. V pomonsunski sezoni 1985 sta ga naskakovali kar dve odpravi. Južnokorejska odprava pod vostvom Kya Jin Leea je prišla iz SV strani, desetčlanska poljska odprava pod vodstvom Wieslawa Panejke pa je začela na JZ strani.
Po nepalskih poročilih so Južni Korejci prišli na vrh 26. oktobra. Vrh je osvojil Lee Jai Hong s še štirimi šerpami.
Poljaki so bazni tabor postavili 30. septembra na višini 4200 m. Poročajo o slabem vremenu. 29. oktobra so začeli z alpskim vzponom. Prvi bivak je bil na višini 5850 m, drugi pa na 6600 m. Plezali so po ostrem grebenu, nato pa zavili v JZ steno. Prvega novembra sta Jacek Klincewicz in Zdzislaw Jakubowski dosegla vrh, Panejka, ki je bil tudi z njima, pa se je malo pred vrhom obrnil zaradi omrzlin.

Odpotovali so v Južno Ameriko
V petek je prek Münchna in Pariza odpotovala v Limo trinajsterica naših planincev. Popotovanje so organizirali v okviru PD Radovljica, vodi ga Janez Pretnar, v domovino pa se nameravajo vrniti 9. marca. Katere od ciljev jim bo mogoče realizirati, je za zdaj še težko napovedovati; preveč je še neznank pa tudi njihove želje so zelo različne: od vzpona na najvišji vrh obeh Amerik Aconcaguo (6959 m), Ojos del Salado (6870 m), Mersedario (6770 m) itd. do raziskav gora na jugu Peruja in obiska zgodovinskih znamenitosti (Cusco).

Prvenstvena v Krniškem stolpu
Lucijan Cergol in Lucijan Milič, člana AO pri SPD Trst, sta na samem v začetku zimske alpinistične sezone (22. decembra lani) želela preplezati novo smer v Zmajevem grebenu (Cresta dei Draghi, skupina Montaža). Toda samo dan pred tem je to že opravila neka italijanska naveza! Odločila sta se za Krniški stolp - (Torre Carnizza) in v njegovi Z steni v petih urah preplezala (prav tako novo) smer, ki sta jo ocenila s V/III-IV, 400 m, posvetila pa sta jo tovarišu Petru Štoki, ki se je leta 1978 ponesrečil na Mangrtu.

V ostenju Raduhe
Sašo Prosenjak, član AO Slovenj Gradec, je sredi januarja dvakrat preplezal steno Raduhe, obakrat sam. V soboto, 18. minulega meseca, je zmogel Vetrne police, dan za tem pa še Stanetovo zajedo.

Smučali so in plezali
Željko Marič in Slobodan Simič sta presmučala Žleb v Malih Kopilicah (3—4, IV, 200 m), Marič sam pa še »Dragino žljebino« v Osobcu. V tej smeri, ki ima povprečno naklonine 35-45 stopinj, je bilo tudi mesto (5 m) z naklonino 70 stopinj, najtežje, k so ga doslej presmučali na področji BiH. Željko Rudan, prav tako kot prva dva, član AO Bukovik iz Sarajeva, pa je kljub slabemu vremenu za preskus pred odhodom v švicarske Alpe sam preplezal več smeri v Zelen glavi, Otišu in Osobcu.

Vodniček za stene Marjana
Čeprav v Splitu ni ravno veliko aktivnih alpinistov, ima njihova dejavnost veliko odmevnost in - veliko dosežejo. Sedaj tiskajo vodniček za »plezališče« na Marjanu, ki je tudi njihovo najbolj obiskano vadišče (stenice so visoke 20—30 m). Iz Osijeka, koder ga tiskajo, so jim sporočili, da bo izdaja natisnjena najkasneje do 15. t. m.
V plezališču, ki so ga v zadnjem letu dodobra uredili, pripravljajo prvo odprto prvenstvo Splita v težkem (športnem) prostem plezanju. Datum še ni znan, predvidevajo pa, da bo aprila in - obljubljajo povabiti nanj alpiniste iz vse Jugoslavije.

Kangchenjunga pozimi
Zelo močna poljska odprava pod vodstvom Andrzeja Machnika bo letošnji zimski sezoni v Nepalu poskušala osvojiti vrh tretje gore na svetu (8586 m), ki pozimi še ni bila osvojena. Zelo zanimiv načrt imajo tudi Bolgari, ki jih bo vodil Bojan Atanasov. Namenjeni so v poljski steber v južni steni Anapurne.

  03.02.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti