Delo, Šport: ... Uspešen tečaj
V nedeljo, dopoldne se je končal tečaj za začetnike, ki ga je priredila KA PZS, vodili pa so ga Sandi Blažina, Zvone Korenčan ter Tone Sazonov. Bilo je 39 udeležencev, torej sorazmerno veliko, če upoštevamo, da ima večina od prek 40 slovenskih alpinističnih kolektivov svoje alpinistične šole. Ta številka pa nam postane takoj bolj razumljiva, če pogledamo, odkod so prišli. Iz PD PTT, Litije, Sežane, Kočevja, Pliberka (SPD Celovec) - vse to so društva, ki še nimajo svojih AS, pa iz Kopra, Ajdovščine, Vipave, Jezerskega itd., kjer so alpinistični kolektivi še mladi. Preseneča le veliko število (8) tečajnikov iz PD Ljubljana-matica, ki ima na področju alpinistične vzgoje dolgoletno tradicijo.
Čeprav je nagajalo slabo vreme, so odšli tečajniki domov zadovoljna in polni vtisov ter novih spoznanj. V ponedeljek so imeli skupno turo na Kočno, da so inštruktorji spoznali udeležence. V torek je ves dan deževalo, potem pa je zapadel sneg vse do Češke koče, tako da so imeli le predavanja. V sredo je bilo še vse zasneženo, zato so odšli v skupinah na Križ. Bila je dolga ter naporna tura, ki so jo končali s sestopom ob pritrjenih vrveh z Mlinarskega sedla. Potem so plezali - po eno turo. Ena skupina v petek, druga v soboto. Tisti, ki niso šli plezat, so šli spet na skupno turo, med katero so vadili osnovno plezalno tehniko.
Ker je bilo tudi na tečaju malo inštruktorjev (8, na koncu 10), bo potrebno v prihodnje vpeljati pravilo, da lahko pošljejo močnejši AO (tisti z vpeljano AŠ) svoje člane le v spremstvu inštruktorjev. Morda pa bi veljalo še načrtno vključevati mlajše obetavne člane tistih PD, ki še nimajo lastne AS.
Korošci na Matterhornu
O pestrih vzponih nam poročajo tudi s Koroške. Milan Kolar (Mežica) in Rok Kolar (Prevalje) sta bila v Dolomitih, kjer sta kljub slabemu vremenu preplezala Innerkoflerjevo in Rumeni raz v Mali Cini, Dibonov raz v Veliki in Preussovo poč v najmanjši Cini.
Od 16. do 22. julija sta bila oba Kolarja skupaj z navezo Jože Emeršič-Silvo Lubša (oba AO Črna) v Waliških Alpah. Precej časa so morali čakati na vreme, zvečer 20. julija pa so le vstopili v severno steno Matterhorna (smer bratov Schmid). Plezali so od 23. ure dalje in ob svitu so bili že prek polovice stene, ob 13. uri pa na italijanskem vrhu. Razmere so imeli v spodnjem delu dobre, v srednjem delu je bilo vse prevlečeno s tanko plastjo ledu, zgoraj pa je bil celo požled prekrit s pršičem, tako da je kar razumljivo, da so jim (nemška ter francoska naveza) govorili, da je gornji del nepreplezljiv. (Sredi smeri se je obrnila tudi poljska naveza, ki je vstopila za njimi).
Na taboru v Tamarju, ki so ga imeli od 10. do 15. julija, so preplezali med drugim: Steber revežev, Zajedo v Šitah, raz Jalovca ter več lažjih smeri. Take in podobne smeri so plezali tudi na taboru, ki so ga imeli na Okrešlju (med 21. in 24. julijem).
Nova smer v Midiju
Celjani Janez Črepinjšek, Franček Knez in Jože Zupanc so v Franciji preplezali še dve smeri v južni steni Aig. du Midi. Najprej so preplezali Contaminovo (V+, A1), nato pa še prvenstveno, levo od smeri Mazeaut, ki ima tudi oceno V+, A1 in je lepa povsem samostojna smer s težkimi počmi.
Omeniti pa moramo še dva vzpona, ki ju je opravila naveza Črepinjšek-Zupanc pred tem. 17. julija sta ponovila smer Cosmik v J steni Aig. du Midi, naslednjo noč pa Gervassuttijev ozebnik.
V soboto pa sta Knez in Zupanc plezala v triglavski steni, točneje v njenem levem delu, med Slovensko in Nemško smerjo. Ker še nimamo vseh podatkov in ker sta na izstopu (vzporedno z Zimmermann-Jahnovim izstopom) našla zarjavele kline, še ne moremo oceniti, če je bil njun vzpon prvenstven.
Brenva, Dru in Les Courtes
19. julija sta Slavko Frantar in Iztok Tomazin (kot naša druga naveza za Koširjem in Manfredo, 1969) v 9 urah ponovila smer Major v Brenvi z direktnim izstopom (V+, smer 50-55 st., IV+, 1300 m). Razmere niso bile najboljše, veliko je bilo novega snega, po osrednjem ozebniku pa so stalno grmeli plazovi. Tudi seraki so letos sila nevarni, tako da Hruška (La Poire) letos poleti sploh še ni bila preplezana.
22. in 23. julija sta Dušan Srečnik in Vili Vogelnik plezala Bonattijev steber v Druju, smer, ki kljub številnim obiskom še vedno šteje med zelo zahtevne kopne smeri v masivu Mt. Blanca. Ponoči med 23. in 24. julijem pa sta Tomazin in Elemir Zrim v desetih urah ponovila še Avstrijsko smer v severni steni les Courtes (V-, 50-56 st., 900 m), kjer so bile razmere sicer nekoliko boljše, led pa slabši. Ne da bi vedela sta bila sočasno v tej steni (Švicarska smer) tudi Belak in Štremfelj.
Tudi Velenjčani v Chamu
V začetku julija sta Knez in Berzelak prečila Mt.Blanc. 3. julija sta Čulk in Lihteneger ponovila »Zmaja« v Ojstrici, Vovk in Krevzelj pa smer Modec-Režek v Turski gori. Dan za tem so Vovk, Lihteneger in Krevzelj plezali še varianto Igličeve smeri. 10. julija je sedem članov ŠAO preplezalo Nemško smer v Triglavu, 22. julija pa sta Knez in Podrepšek (AO TAM) preplezala »Tamovo smer« v Škarjah. Konec meseca pa se je iz Chamonix; vrnila še njihova druga skupina. Prečili so Mt. Blanc. Volk in Čulk pa sta preplezala Gervassuttijev ozebnik.
Kakšni so sovjetski načrti?
Za 60-letnico Oktobrske revolucije so sovjetski alpinisti spet pripravili vzpon na Pik Komunizma (7495 m, najvišji vrh SSSR). Priključila se jim je skupina češkoslovaških alpinistov pod vodstvom polkovnika Matašjaka, verjetno pa jim bodo sledili še nekateri udeleženci mednarodnega tabora (sodelujejo zastopniki 13 držav). Toda kaj načrtujejo v prihodnje? Njihov prvi trener Vladimir Šatajev, ki je vodil odpravo na Mt. McKinley je po povratku namreč izjavil, da so v Ameriki uporabili alpsko tehniko (normalni pristop tri dni in pol, Cassinova smer pa šest) in da so sedaj tudi sami prepričani, da jo je možno uporabljati v tujih visokih gorah, kot je npr. Himalaja, tja pa kot je znano že nekaj časa načrtujejo večjo odpravo in se nanjo tudi sistematično pripravljajo.
Jeseniški vzponi
Podlipnik in Škoda sta 13. julija ponovila smer Kotnik-Miklič v Vrhu kraj sten. 22. julija sta Kunstelj ter Kocjančič preplezala S greben V. Prisojnika, dan za tem pa navezi Domevšek-Jelenc ter Kunstelj-Škoda Jugov steber, Noč-Trušnovec pa Smer po zajedi v Nad Šitom glavi. 30. julija sta Klinar in Pervanja plezala še Nemško smer z Zimmer-Jahnovim izstopom.
Številne odprave v Hindukušu
Iz pisem, ki so prišla te dni iz Afganistana, spet lahko razberemo nekaj podrobnosti o naši odpravi »Hindukuš 77«. Težave z vizumi, zaradi katerih se bi kmalu primerilo, da sploh ne bi odpotovali, so med potjo rešili čisto običajno: plačati so morali 7 dolarjev, priložiti slike in dobili so turistične vizume za mesec dni. Sicer pa je v Hindukuš prava invazija. Menda je samo v afganistanski letos prišlo 29 ekspedicij. Deset od teh je na področju Nošaka (poleg naše še iz ČSSR, Poljske, Francije, Španije, Švice, Anglije in Avstrije).