Delo, Šport: ... Pravi naskok na severno steno Koritniškega Mangrta

Solo prosto ponovitev Grošljeve smeri v Planji opravil Svetičič - V Mangrtu hkrati plezali Gilbertija, Meč, Gazzolina in Lomastija
KRANJ - Stanje v gorah je bilo tudi pretekli teden podobno prejšnjim - dobre razmere in veliko dobrih zimskih vzponov. In prav nič ne kaže na to, da tudi prihodnji teden ne bo minil brez pomembnejših ponovitev. Če se spomnimo zimskih sezon, ko je bilo skoraj nemogoče plezati težke smeri v dolgih stenah, potem sedaj takšne priložnosti seveda ne gre zavreči.
Prejšnji teden je bila zelo obiskana severna stena Malega Koritniškega Mangrta in kar štiri smeri so bile ponovljene v enem dnevu. Še preden pa podrobneje pogledamo, kaj se je dogajalo onstran Ponc, pa novica iz severne stene Planje: Slavko Svetičič je 23. januarja opravil odličen vzpon, ko je v petih urah opravil prvo zimsko ponovitev Spominske smeri Metoda Grošlja. Ves čas je plezal prosto, ocena smeri za prosto ponovitev pa je VII/VII + , V+ (bila je to 2. PP). Stena je visoka 500 metrov. In zdaj nazaj k Mangrtu. 2. t. m. je bilo tam veliko plezalcev. Če gremo od leve proti desni, potem je bila prva naveza v Severnem razu (Gilberti). Prvo zimsko ponovitev te smeri (V+/IV-V, 800 m) sta v 10 urah opravila Damir Grgorinič in Jože Jagodic. Takoj desno od njiju sta plezala Meč (VI+, A0, V-VI, 800 m) Filip Bence in Andrej Štremfelj. Tudi to je bila 1. zimska ponovitev, ki sta jo opravila prav tako v 10 urah. V najbolj znani smeri te stene, Cozzolinijevi zajedi (VI/V, 800 m) sta bila Slavko Frantar in Dare Juhant. Do roba sta potrebovala 9 ur plezanja in tako kot druga pozimi splezala to znano smer. Samo za hip se spomnimo prvega zimskega vzpona, ki ga je leta 1983 sam opravil slavni Renato Casarotto v desetih dneh. K temu je seveda treba dodati, da je Casarotto vstopil v steno v katastrofalnih razmerah, ko je bila vsa stena popolnoma prekrita s snegom in ledom.
Četrti vzpon tega dne pa je opravil Slavko Svetičič, ki je sam ponovil (prva zimska ponovitev) Lomastijevo smer z oceno VI/V, visoka pa je, prav tako kot vse druge, 800 metrov.
Severna stena zadnjega Prisojnika nad Krnico pozimi skoraj nikoli nima obiska, še poleti malokdo zaide v ta predel. Centralna smer je bila splezana leta 1950 in kasneje je bila ponovljena samo dvakrat, kvečjemu trikrat. Prav vsi ponavljalci so imeli težave z opisom, ki, kot se je izkazalo, ni ustrezen. Stane Belak in Tone Škarja sta namreč omenjeno smer plezala 29. in 30. januarja in tako opravila 1. zimsko ponovitev (prvo ponovitev sploh ima Šrauf iz leta 1965). V spodnjem delu sta imela slabe razmere, sicer pa težave z orientacijo. Plezala sta neprekinjeno 26 ur (tudi ponoči), potegnila pa 25 raztežajev v 700 metrov visoki steni. Ocena smeri je VI/ VI-V. Naredila sta tudi skico, ki bo morebitnim ponavljalcem olajšala iskanje poteka smeri.
Severna stena Travnika je bila splezana ponovno, tokrat po Aschenbrennerjevi smeri (VI, A0, 800 m). Preplezala pa sta jo 28. januarja Benjamin Ravnik in Iztok Tomazin. Njun vzpon, za katerega sta porabila 9 ur, je 4. zimska ponovitev te znamenite smeri.
Dvakrat je bila splezana spet stena Široke peči Polde Felicijan in Jože Zupanc sta 21. januarja opravila drugo zimsko ponovitev smeri Krivic - Cedilnik (VI, A2, 400 m) v sedmih urah. Albin Simonič in Dušan Debelak pa sta smer Juvan - Šteblaj (V, VI, A0, 500 m) plezala 14 ur (21. in 22. januarja). Tudi to je bila druga zimska ponovitev.
Janko Humar in Mitja LoDuca sta 29. januarja v severni steni Mišelj vrha splezala novo smer, visoko 200 metrov in s težavami z oceno VI, tri mesta pa sta ocenila A0. Ime smeri je Petra - Tim in poteka v levem delu stene, značilnost pa so konstantne težave. Zelo uporabni so friendi. In še dva vzpona v Dularjevi zajedi v Jalovcu. Mirko Kranjc (prosto, VI+) in Aleš Pirc sta jo splezala 25. januarja, tri dni za njima pa še Matej Kranjc in Andrej Prinčič. To sta bila letos 11. in 12. vzpon v tej smeri!
Polde Felicijan je poleg vzpona v Široki peči plezal tudi v Kamniških Alpah, kjer je 14. januarja opravil 1. solo zimsko ponovitev Direktne smeri v Štajerski Rinki (V+, A0, 500 m). Plezal je 3 ure. Naslednji dan je v enakem času ponovil tudi Direktno v Mali Rinki. Danilo Tič in Aco Pepelnik sta 20. januarja plezala Bregarjevo smer v Štajerski Rinki in tako opravila šele 1. ponovitev celotne smeri (prav tako 1. ZP). Vsi dosedanji ponavljalci so plezali do gredine, od tam pa levo do roba stene. Originalna smer pa poteka še prek Glave. Ocena smeri je V+, A1, višina pa je 500 metrov. Plezala sta jo 9 ur. Pepelnik je z Rudijem Podgorškom ponovil tudi še Direktno v Štajerski Rinki.
Za konec pa še ena prva zimska ponovitev iz Velike Raduhe, ki jo je opravil Tomaž Žerovnik s soplezalcem. V devetih urah sta preplezala Direktno smer z oceno VI, A1, 300 metrov.

TOMO ČESEN

Slapovi v Matkovem kotu
Dare Turnšek je 22. januarja opravil prvi vzpon prek slapu Jezera v Matkovem kotu. Splošna ocena slapu je V, naklonina pa je od 60 do 80 stopinj, na najtežjih mestih pa 90 stopinj. Prav tako v Matkovem kotu pa je kot prvi ponovil se slap Fakin (90°/50°-85°).

Cassin: Izstopa Cerro Torre
LJUBLJANA - Čeprav bolgarski tednik Eho ni več tisto, kot je bil nekoč, ko je tekoče poročal o skoraj vseh pomembnejših alpinističnih dogodkih, je na njegovih štirih straneh velikega časopisnega formata vendarle vedno kaj zanimivega. Tako so v novoletni številki začeli z objavljanjem rezultatov mednarodne ankete, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kateri je bil lani največji dosežek in kakšne so tendence v alpinizmu, jamarstvu in orientacijskem športu.
Na prvem mestu so objavili odgovor Reinholda Messnerja, »najmarkantnejše osebnosti sodobnega alpinizma, prvega človeka, ki se je povzpel na vseh 14 osemtisočakov ...«. Za največji dosežek v lanskem letu ima vzpon na Neimenovani (Trango) stolp E. Loretana in W. Kurtike. Osnovne tendence razvoja alpinizma pa so po njegovem v tekmovalnem plezanju, še posebej v dvoranah, pa v ekstremnem alpinizmu v velikih višinah ter kompleksnem razvoju (tehnike, načina) plezanja.
Sir John Hunt, vodja zgodovinske britanske odprave, ki je 1953 opravila prvi pristop na Everest, pa seveda ni mogel mimo te gore. Za najpomembnejši dosežek leta 1988 ima vzpon prek vzhodne (kongčungske) stene Everesta; opravila ga je mednarodna odprava. Vzpon nad Južnim sedlom pa je končal le Steven Winable. Osnovna tendenca razvoja alpinizma pa naj bi bila usmerjena na zaščito okolja »Že na mednarodni konkurenci Gore ali pustinje (Dunaj 1987) smo se tako domenili,« je zapisal.
Ricardo Cassin: Na prvo mesto uvrščam novo smer Kukuczke prek J stene Anapurne, prvi vzpon jugoslovanske naveze Jeglič - Karo prek J stene Cerro Torra in solo vzpon Maurizia Giordana na Veliki (Trango) stolp. Odgovor na drugo vprašanje pa je bolj »filozofski«: Alpinizem ima globoke korenine v želji človeka, da išče vedno večje težave in jih premaguje. Toda - v alpinizmu prihaja do (tehnične) revolucije in zelo je pomembno, kako bo z etiko!
Dejstvo, da so že ob prvih odgovorih treh tako preminentnih alpinostov, objavili tudi moje, si lahko razlagam le z dejstvom, da s tem časopisom sodelujem že več kot 15 let. Zaradi vse večje diferenciacije sem dosežke navedel ločeno - v Himalaji zimski vzpon, ki ga je na alpski način prek J stene Anapurne opravila japonska naveza, v Alpah Boivinovo smer v Gr. Jorassih, v Andih vzpon naše dvojke prek J stene Cerro Torra ... podobno tudi tendence. Preveč, da bi navajal vse. V drugi objavi (20. januarja), tudi ta je bila malo manj kot celostranska, s fotografijami anketirancev, natisi njihovih podpisov, želja čitalcem ... stalnica pa je velika fotografija Zahodnega grebena Everesta, sta bila le dva »alpinistična« odgovora
Prof. dr. Karl-Maria Herligkofer, »ena največjih figur himalaizma, vodja številnih odprav«: Med največje dosežke štejem čisto plezalske podvige take kot je bil npr. Kurtyke in Loretana na Neimenovani (Trango) stolp. V Alpah pričakujem še hitrejše plezanje prek največjih sten, v Himalaji pa bodo prišle na vrsto »diretisime« in vse težji zimski vzponi.
Jožef Rakoncaj (ČSSR), »prvi, ki se je povzpel na K2 z juga in severa«: Za največji lanski dosežek v alpinizmu imam polet s padalom (!) z Everesta. ki ga je 26. septembra opravil Jean-Marc Boivin. Tendence v alpinizmu pa vse bolj kažejo v alpski način premagovanja najvišjih vrhov in na vse manjše odprave, ki se lotevajo tudi najtežjih sten na enak način.
Zanimivi so tudi odgovori z drugih dveh področij. Navedem naj samo dva najbolj značilna. Szarolta Monszpart (Madžarska), prva svetovna prvakinja iz socialističnih držav in članica vodstva IOF: »Najvažnejši dogodek za nas je bil svetovni pokal z osmimi starti. Naš cilj pa je vključitev orientiringa med olimpijske športe, najprej na zimskih, potem pa še poletnih igrah«. Prof. Tamaz Kiknadze (SSSR), predsednik sveta za speleologijo pri ukrajinski Akademiji znanosti: »Za največji gruzinski in svetovni speleološki dosežek lanskega leta štejem proučevanje Bzibskega hrbta v Kavkazu in brezna Pantjuhinska do globine 1505 m. Domnevamo pa, da je potencial tega objekta blizu 2000 m«.

FRANCI SAVENC

Konec marca v Zagrebu tekma na umetni steni
Pod nazivom Art Rock 89 bo 25. in 26. marca v Zagrebu prvo tekmovanje v športnem plezanju pri nas, ki bo potekalo na umetni steni in v zaprtem prostoru. Obenem bo to tudi prvenstvo Jugoslavije, tekmovanje pa bo v mali dvorani Doma športov, ki lahko sprejme 4000 gledalcev.
Za ženske bodo pripravljene smeri z oceno VII in VIII, za moške pa VIII in IX. V nedeljskem finalu bo najverjetneje nastopilo 20 plezalcev - 15 moških in 5 žensk. Stena bo visoka 12 metrov.
Tekmovanje bo po zadnjih pravilih, ki jih je sprejela UIAA, praktično pa se ne razlikujejo od tistih v Ospu ali Beli. Pomembna sprememba je določilo, da mora tekmovalec držati oprimek dve sekundi, da se mu le-ta šteje za doseženo višino. Ker bo tekmovanje v dvorani, se bo preprosto ravnati po strogih pravilih glede izolacijske cone. Glavni sodnik tekmovanja bo Ivica Piljič.
Prijave je potrebno poslati najkasneje do 15. marca 1989 na naslov: Boris Čujič, Dimitrovljeva 4, 41000 Zagreb. V prijavi je potrebno navesti osnovne osebne podatke, pripadnost AO, nekaj najpomembnejših vzponov ter dokazilo o plačani štartnim, ki znaša 20.000 din. Plačati jo je treba na SFK Zagreb - za Planinarski savez Zagreba (za Art Rock 89), številka žiro računa pa je 30102-678-43440.

TOMO ČESEN

Še četrta težka smer v Mišji peči
KRANJ - Po Preobrazbi, Klobasi in Ptičji perspektivi je stena Mišje peči dobila že četrto zahtevno smer. Albanski konjak, kot jo je imenoval Srečo Rehberger, je druga od dveh smeri, ki so jo navrtali italijanski plezalci. Gre za zelo lepo smer, previsno, posebej še zgornji del smeri je precej prek vertikale. Tako kot Ptičja perspektiva gre tudi Albanski konjak vse do roba stene, tako da je višina smeri več kot 30 metrov. Rehberger, ki je smer prvi splezal, jo je ocenil 7c+ (IX+). Zatem je ponovil še Preobrazbo in njemu se zdi primernejša ocena 7c.
Po daljšem premoru lahko ponovno poročamo o lepem ženskem vzponu. Nuša Romih je v Ospu 31. januarja uspešno splezala Miklavža. To je bil prvi ženski vzpon v smeri, ki ima oceno VIII. Poleg tega vzpona iz Ospa je treba omeniti še ponovitev Poročne noči (IX), ki jo je opravil Andrej Jaklič, medtem ko je Andrej Kokalj ponovil smer Pariz-Dakar (IX-). Omenimo pa še vzpon Niča Kregarja, ki je ponovil žensko finalno smer (VII/VII+). Pri njegovih 49 letih je to vsaj za naše razmere nekaj posebnega. Vili Guček je v Vipavi opravil več vzponov. Najprej je ponovil Fanatika (7c), kar je po vsej verjetnosti šele drugi vzpon. Potem je splezal še nekaj smeri na pogled, in sicer Odo norosti (VIII-), Kakao M (VIII-), Racing Team (VIII-) in Mono Liso (VII+/ VIII-). Že kakšen mesec nazaj pa je bil na Costieri in tam uspešno preplezal Santo Esmeraldo. Okrog te smeri je, kar se ocene tiče, prava zmeda. Sprva je bila ocenjena 8a, mnenje Gučka pa je, da je realnejša ocena 7c+, morda celo manj?!

Nova smer v Golarjevi peči
V Golarjevi peči sta Grega Justin in Ivč Kotnik splezala novo smer. (Novoletna) v levem delu stene. 400 metrov visoko smer sta ocenila V-VI, AO/III-IV, plezala pa sta jo 5 ur. Ista dva sta 14. t. m. ponovila tudi Zmaja (V+, A1/IV, 470 m) v Ojstrici in sicer v 8 urah.
V Planjavi sta Simona Košir in Tatjana Cerar opravili dober ženski vzpon. Ponovili sta Centralno smer z oceno V-, Al/IV), višina pa je 200 metrov.

V Tržiču o odpravi Čo Oju
V Kinu Tržič bosta jutri, 7. t. m., ob 19. uri Jože Rozman in Iztok Tomazin predstavila obiskovalcem dogajanje na slovenski himalajski odpravi, ki je lanskega novembra po severni steni splezala na 8201 meter visok Čo Oju.

Prihodnje leto koledar o Triglavskem narodnem parku
Planinska zveza Slovenije bo za leto 1990 s strokovno pomočjo TNP izdala stenski koledar Triglavski narodni park. Ker za posamezna področja manjka še nekaj diapozitivov, naproša PZS vse avtorje, da do 14. t. m. pošljejo ali prinesejo na PZS posnetke z naslednjo vsebino: cepljenje skodel, izdelava krpelj; delo na travnikih (Trenta), nošenje sena na glavi; kulturna krajina z gorami v ozadju; arhitektura, trentarska hiša; Soška Korita; Hornovo okno v Jalovcu; fosili, amonit; zgodovina: Sv. Janez v Bohinju, spomenik v Vratih; gore: Jalovec, Mangrt, Špik; rože: triglavska neboglasnica; živali: črni salamander, metulj; zimske in poletne panorame.
Objavljeni diapozitivi bodo honorirani, vsi sodelavci pa bodo s koledarjem za novo leto obdarjeni. Oblikovanje in vsebino bo usklajeval Janez Bizjak, arhitekt, alpinist in delavec TNP. Sicer pa bo to vsakoletni koledar, s katerim komisija za odprave v tuja gorstva zbira denar za vrhunski alpinizem in širi planinsko misel. Vabljeni k sodelovanju.

Drugič pozimi Direktna v Turski gori
Direktna zajeda v steni Turske gore je visoka 150 metrov, njena ocena pa je V/V+. Rudi Podgoršek in Dušan Debelak sta 29. januarja opravila 2. zimsko ponovitev. Plezala sta 6 ur.

Za veliko nagrado Evrope
Športna zveza Premane organizira letos že 13. smučarsko-alpinistični rally, ki so mu dodali »za veliko nagrado Evrope«. Za tekmovanje, ki bo 18. in 19. marca pod pokroviteljstvom FISI Lombardije, se je potrebno prijaviti na naslov: Associazione sportiva Premana, Via V. Emanuele 4, I 22050 PREMANA, vse informacije pa dajejo tudi po telefonu (0039) 341-890428 za tiste, ki govore italijansko in 890257 za angleško govoreče.
Klub Wysokogorski Waršava in Krakov pa vabita na I. smučarsko-alpinistični rally za memorial Jan Strzelecki, ki bo 4. in 5. marca v dolini Čočolovska, Vzhodne Tatre. Dvočlanske ekipe se morajo prijaviti sekretarki prireditve Aniti Zajaczkowi, ul. Raclawicka 54/8, Pl 30017 KRAKOW ali na telefon 44.55.62.

PD Bjelašnica – Sarajevo
Planinsko društvo Bjelašnica iz Sarajeva oskrbuje kar sedem postojank: Šavnike, Podgradinu, Stanare, Hranisavu, Sitnik, Hrastnički Stan in Javornik. Njihovi člani so lani pripravili izredno atraktivno zavarovano pot »Jubilejna steza«, ki vodi iz Prijevora na vrh Magliča. Konec marca pripravljajo »praznik turnega smučanja«, (letos že 31.) Bjelaškički dan, za dan mladosti pa srečanje na vrhu Bjelašnice. Pripravljajo se tudi na gradnjo bivaka na Visočici, otvoritev stalne (!) planinske šole za mlade ... Zanimiva je tudi njihova akcija »izlet v neznano«, ki jo pripravljajo enkrat mesečno itd.

Obiskana Mala Raduha
Tomo Jeseničnik in Miro Kaker (oba AO Črna) sta 21. januarja v Mali Raduhi ponovila dve smeri. Najprej Kovačevo (VI/V+, 120 m), potem pa še Steber (V-, 120 m). Šest dni kasneje je Jeseničnik plezal z Andrejem Gradišnikom (AO Ravne) in skupaj sta ponovila Študentsko smer (V+/V, 120 m). To je bila 1. ZP. Prav tako je bil prvič pozimi ponovljen tudi Maček, ki sta ga 28. januarja plezala Milan Plesec in Mirko Kotnik (prav tako AO Črna). Ocena te smeri je VI-, A1/ V+, 120 m. Slednja dva sta teden pred tem ponovila Igličevo (V-/IV, 300 m) v Mali Rinki.

Predstavitev K2 v Cankarjevem domu
V sredo, 15. t. m., ob 19.30 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani predavanje, na katerem se bo predstavila lanskoletna slovenska alpinistična odprava na drugi najvišji vrh na svetu, 8611 metrov K2. Prvi del bo sestavljal film Matjaža Fistravca Od oceana do strehe sveta (36 minut), ki poleg prikaza Pakistana in življenja v njem zajame še dostop v osrčje karakorumskih gora. V drugem delu pa bo z diapozitivi prikazano plezanje v JZ grebenu po katerem so naši plezalci skušali osvojiti K2.

T.Č.

Dve nad Vršičem, ena v Srebrnjaku
Igor Zalokar in Andrej Babič sta v Nad Šitom glavi plezala 21. januarja Jeseniško smer (V+/IV-V), Klemen Župančič in Rafko Kolbl (vsi so člani AO Jesenice) pa sta opravila 1. ZP Direktne smeri v Škofovi glavi. Višina stene je 270 metrov, ocena pa V/III-IV.
Robi Čmilogar in Jože Makuc (oba AO Idrija) pa sta plezala v steni Srebrnjaka nad Planino Za potok. 29. januarja sta kot prva pozimi splezala Bratovsko smer v šestih urah. Smer je ocenjena V+/IV+, višina stene pa je 450 metrov.

Pred poskusom prečenja Kangčendzenge
Vodja II. sovjetske odprave v nepalsko Himalajo Eduard Mislovski je pred dnevi izjavil: Po uspešnem vzponu na Everest leta 1982 smo se odločili, da nadaljujemo z vzponi v Himalaji. Za cilj pa smo si izbrali tri probleme: prečenje Everest - Lotse, J steno Lotseja in prečenje masiva Kangčendzenge. 1983 je naša federacija vložila prošnjo, odgovor pa smo dobili šele dve leti kasneje: »Poskusite lahko spomladi 1989 s prečenjem Kangčendzenge«.
Pred dvema letoma smo začeli s specialnimi pripravami in izbiro ekipe. Sedaj imamo 20 članov osnovne ekipe in 7 rezerv, vsi pa imajo za seboj že odlične ture, čeprav seveda večina pod višino 8000 m.
Poleteli bodo v Kalkuto, od koder bodo nadaljevali z avtomobili in na koncu s (300) nosači. Bazni tabor na ledeniku Jalung bo v višini 5500 m, ABC pa na 7200 m, do koder naj bi jim pomagalo nositi 16 šerp. Naprej nameravajo napredovati v treh smereh: k Južnemu vrhu, od koder naj bi začeli prečenje, v sedlo med Glavni in Srednji vrh ter k zahodnemu Jalung Kangu. Skupno nameravajo opremiti kar 9 višinskih taborov. Prečenje je dolgo sicer le tri kilometre, toda ves čas bo potrebno plezati nad višino 8300 m. Opravila naj bi ga skupina 6-8 alpinistov, drugi, ki jim bodo v pomoč, pa bodo imeli možnost, da se povzpne tudi na posamezne vrhove.
In kako se finansirajo? Že 15 let prirejajo tako imenovane »valutne tabore« in devizni prihodki gredo v poseben sklad za odprave v tuje gore. Za letošnjo odpravo računajo, da stroški v tujini ne bi smeli preseči 90.000 deviznih rubljev. Za stroške v domovini pa bodo spet poskrbeli z izdajami in filmom. Samo knjiga Everest-82 jim je prinesla milijon rubljev. Tokrat bosta z njimi tudi dva ameriška alpinista.

FRANCI SAVENC