Odlični ponovitvi v naših gorah; Sivi vrag v Križevniku in prosto Obraz v Planji
Na visoki ravni.
Kar veliko smeri iz repertoarja legendarnega Frančka Kneza še čaka na prvo ponovitev. Morda največja koncentracija le teh je nad Robanovim kotom v Križevnikovih stenah. Kdor je podrobneje pregledal vodnik za tiste konce je seveda opazil, da je najdaljša smer in tudi po oceni ena najtežjih, smer Sivi vrag (VIII/VI-VII, 400 m) v glavni steni. Že kar nekaj alpinistov se je poigravalo z mislijo na plezanje te smeri, pri največih se je stvar s tem končala, nekaj pa se jih je že sprehajalo pod steno in iskalo potek smeri, ki je sicer predstavljen z dobro skico a manjka vris na fotografiji stene. 1. julija je smer končno dobila prvo ponovitev. Opravila sta jo mladi “top gun” Luka Krajnc in zimzeleni zaljubljenec v tamkajšnje stene, Albin Simonič. O smeri, ki se nahaja levo od Ruške smeri je Albin povedal sledeče: “Smer sledi zajedam in počem v navpični in previsni steni. Skala je skoraj ves čas odlična. V smeri je kar nekaj klinov (8 na stojiščih in 10 za vmesno varovanje) in dva svedrovca, ki sta v najtežjem raztežaju. Tako je ostalo vmesno varovanje skoraj v celoti moč urejati s premično opremo. Luka je celotno smer plezal kot prvi in jo preplezal na pogled, jaz pa sem jo kot drugi v celoti preplezal prosto. Skica smeri v vodniku Robanov kot je kar dobra, ocene v vodniku (VI+, VII, VIII, VII-, VI, VI, nato lažje) pa povsem držijo. Na skici je sicer najtežji raztežaj označen z VIII-, ocena smeri pa VIII, Mislim, da VIII kar dobro drži. Nedvomno gre za odlično smer z izjemno linijo in eno od najtežjih v izjemni beri Frančkovih smeri v Križevniku, ki je kar predolgo morala čakati na ponovitev.”
Še ena težka Frančkova smer je bila preplezana v minulem tednu. Obraz v severozahodni steni Planje.Tanja in Andrej Grmovšek sta minulo soboto opravila drugo prosto ponovitev 350 metrov visoke smeri z oceno VIII/VII+. Slike lahko vidite na Grmoclimbu. Smer sta Aco Pepevnik in Franček Knez leta 1984 preplezala s pomočjo tehnike (V+, A2), leta 1991 pa jo je Bojan Počkar ponovil prosto. Tu sem se ponovno spomnil kako pogosto šele čas ovrednosti in povzdigne dobre in opravi z bleferji v tem našem ljubem športu. S tem se lahko tolažimo vsi tisti, ki nam gre na živce pretirana samopromocija akterjev podpovprečnih dosežkov. Večina sedajnih pravih in nepravih mladih asov je za Bojana Počkarja, ki je žalostno končal leta 1997 v Himalaji komaj slišala. Tudi za čas njegovega življena se ga je predvsem za šalo a malo tudi zares zbadalo, da vse smeri nadrka, previsoko ocenjuje in pleza predvsem za pike. In sedaj, skoraj dvajset let za njegovim prostim vzponom v Obrazu mora priti Andrej Grmovšek, mojster v katerega besede ne more podvomiti noben plezalec in reči, da je bil njegov tokratni prosti vzpon na pogled v Obrazu ena najresnejših plezarij, ki jih je opravil v naših gorah! S tem je lepo osvetlil Počkarjevo dejanje. Še veliko je podobnih primerov. Dokaj žalostno, da te reči rabijo toliko časa a vseeno, kot sem razpredel prej, hkrati tolažilno!
Moderni časi
Kot nekakšna predhodnica mladi ekipi, izbrani s strani Komisije za alpinizem, ki se trenutno nahaja pod in v Marmoladi, sta se pretekli teden v sloviti južni steni zabavala Andrej Erceg in Marko Šturm. Plezala sta moderno klasiko, nenadkriljivo lepotico, smer Moderni časi. Za smer se da v vodniški literaturi zaslediti ocene od originalne VII+ za najtežji raztežaj (ostalo med V in VII) pa do VIII (in vse ostalo sorazmerno višje). Ocenjevanje je relativno in prav vse je lahko res. Raztežaj bi bil res 6b+ v Mišji peči ali na Turncu in sigurno 7a oz VIII na Kalymnosu. Ob takem nihanju je predvsem važno, da so ocene usklajene na posameznem območju. In v novem vodniku guruja Marmolade, Maurizia Giordanija so ocene lepo usklajene, objavljena je celo primerjava ocen z lestvico, ki velja v Marmoladi. Na hitro povedano so ocene za pol stopnje nižje kot ob klasičnem francoskem ocenjevanju.
Skratka Andrej in Marko sta v smeri uživala v lepem prostem plezanju dokler ju v zgornjem delu ni presenetila glasna in močna nevihta s sodro in slapovi vode, kii so padali preko cele stene. Tako sta se zadnjemu težkemu raztežaju ognila po t.i. variant Extrem (VII) in prišla v zadnji raztežaj Gogne. Do noči sta se nato oddričala po ledeniku na prelaz Fedaia.
AO Rašica v Cinah
Minuli vikend so imeli člani AO Rašice skupno turo v dolomitski skupini Tri Cine. Vreme je bilo lepo in opravili so lepo število vzponov v vseh Cinah. Imena akterjev niso poslali temveč le seznam smeri, ki se razpenja od lažjih do zahtevnejših. Velika Cina: Dibonova, Mosca; Zahodna Cina: Demuthov raz; Mala Cina: Del Vecchio – Zadeo, Gelbe Mauer; Najmanjša Cina: Preussova poč in še nekaj drugih. Za največji uspeh ture pa kot so dejali, štejejo dejstvo, da so se po stari Rašiški klošarski tradiciji, uspeli izogniti cestninarju s policijsko čepico.
Srečno!
Tomaž Jakofčič