Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 07.06.1993

Delo, Šport: ... Plezalni podvig v Ameriki

Vzpon Mihe Praprotnika in Janeza Jegliča v El Capitanu. Kot četrta sta najhitreje doslej ponovila smer Jolly Roger z najvišjo tehnično oceno, oceno za umetno plezanje, A 5, zna biti do jeseni slovenski vzpon številka 1. Za podvig sta priznana slovenska plezalca potrebovala osem dni, kar je razumljivo: gre za eno izmed najtežjih tehničnih smeri v kopni skali v Ameriki. Na sliki: Miha Praprotnik v raztežaju z oceno A5, vrv kaže navpičnico. (Foto: Janez Jeglič)

Praprotnik in Jeglič uspešna v El Capitanu
Miha Praprotnik in Janez Jeglič sta v osmih dneh preplezala eno izmed najtežjih tehničnih smeri v kopni skali v Ameriki

Te dni se je iz ZDA vrnil Janez Jeglič (AO Domžale, Aesse Italija, Center Ljubljana), član naveze, ki je 20. aprila odšla v dolino Yosemite v Kaliforniji. Z Mihom Praprotnikom (AO Ljubljana-matica), ki je še ostal v Ameriki, sta 13. 5. preplezala Jolly Rogerja v El Capitanu.
Smer je ocenjena s 5.10, A5 ali po naše VII, A5. Praprotnik in Jeglič sta opravila četrto ponovitev te znane smeri, ki poteka v jugozahodni steni, steni levo od raza, po katerem gre smer Nos. Plezala sta nepolnih osem dni, kar je najhitrejša ponovitev do sedaj. Drugo ponovitev te smeri je opravil znani švicarski solist Xaver Bognard, tretjo pa Jarret Brad s soplezalcem. Oba vzpona sta trajala več kot osem dni.
Smer je dolga štiriindvajset raztežajev oziroma 1100 m. Prvih sedem raztežajev sta plezala dva dni in v njih pritrjevala vrvi, po katerih sta se vračala. Ko sta tretjič vstopila v steno, sta preostalih sedemnajst raztežajev preplezala v nepopolnih šestih dneh. V steni sta tako petkrat prespala v sestavljivih posteljah.
Smer ima tri raztežaje z oceno A5. Znameniti dvanajsti raztežaj Golden'Doubloon (A5) sta preplezala peti dan. Raztežaj je znan zaradi granitne luske, ki odstopa, ko za njo zabijaš kline oziroma »ptičje kljune« (majhni klini, podobni hudičevim krempeljcem, namenjeni prav za sumljive luske). Kar se tiče razvpitega (in ne zadostnega) definiranja ocene A5 glede na dolžino možnega padca, velja omeniti, da je v Jolly Rogerju možen več kot petdesetmetrski padec v gladki plošči prve polovice šestega raztežaja, ki je prosto preplezljiva in ocenjena VI in VII. Tu se več kot petindvajset metrov ne da namestiti nobenega varovanja, potem pa zavrtanemu svedrovcu sledi tehnično plezanje z oceno A4+. Nasprotno pa so padci v prvem in zadnjem raztežaju z oceno A5 precej krajši, lahko pa se končajo na luski ali na polici. Stenske oblike v smeri so raznolike, od kaminov, plošč in razpok do navideznih razpok, kjer je treba uporabljati bakreno-aluminijaste glavice ali pa hudičeve krempeljce. Prosto preplezljivi prehodi so največkrat šeste in sedme stopnje, tehnični od A1 do A5, včasih pa je treba med dvema razčlembama tudi nihati, da je možno nadaljevanje vzpona.
Kot zanimivost velja našteti opremo, potrebno za tak vzpon. Zaradi visoke temperature, predvsem prve dni v spodnjem delu stene, sta imela s seboj osemindvajset litrov vode, od tehnične opreme pa sto vponk, okoli petinštirideset različnih klinov, največ (sedemnajst) specialnih, t. j. nožev, deset rurpov, petdeset bakretnih glavic, oseimindvajset frendov in kar šest različnih krempeljcev. V Yosemitih je pravilo, da mora vsaka naveza za seboj čimbolj pospraviti svoje plezalne pripomočke. Zanko bakrene glavice je. npr. treba presekati (v tem primeru lahko čaka ponavljalce naporno čiščenje glavic iz razpok, da lahko zabijejo svoje) ali pa glavico izbiti. Zaradi majhnega števila ponovitev so v Jolly Rogerju samo tisti klini, ki so narisani na skici prvih plezalcev in je treba vsa druga varovala sproti nameščati. Jolly Roger je najtežja smer v steni, ki sta jo naša alpinista v tem letnem času lahko preplezala, ker je desni del stene, kjer je še nekaj smeri z oceno A5 (npr. Sunkist), zaprt zaradi gnezdenja sokolov. Jarret Brad, eden zdajšnjih najboljših josemitskih plezalcev in poznavalec skoraj vseh najtežjih smeri v dolini, je izjavil, da je Jegličev in Praprotnikov četrti vzpon po Jolly Rogerju doslej najboljši letošnji vzpon v dolini. Zanimivo pa bo čez čas zvedeti podatke o Bradovi novi smeri levo od Sea of Dreams, v katero se je s soplezalcem za deset dni odpravljal v času, ko sta Jeglič in Praprotnik odhajala. Glede na to, da je bila že pred časom znižana ocena mnogim smerem pete stopnje tehničnega plezanja, je njun vzpon verjetno najtežji slovenski tovrstni vzpon.

EL CAPITAN — Jugozahodna stena z vrisano smerjo Jolly Roger, ki sta jo v osmih dneh splezala Jeglič in Praprotnik. (Foto: Janez Jeglič)

Jeglič je v dolini Yosemite preplezal tudi nekaj športno plezalskih smeri. V steni Knoby je ponovil Güllichovo smer z oceno 5.13 b, po naše X-, na pogled je preplezal Berlin Wall (5.12 b oziroma IX-) v steni Chapel. Sam in brez varovanja je v Knoby Wall zlezel Shaft of the Penetrator z oceno 5.12 a (dobra VIII+).
Oba alpinista se naknadno zahvaljujeta tem sponzorjem: Union, Petrol, Krka, Mura, Alp Sport in Pap intel.

ALEŠ BJELČEVIČ, JANEZ JEGLIČ

K 2 napreduje
Vodja odprave na K2 (8611 m) je 25. maja 93 odposlal dobro novico, da so dosegli mesto za bazni tabor in ga tudi postavili. Tudi sicer je doslej šlo vse kot po maslu, je pohvalil dogajanje in odpravo.
Iz Skarduja so se z džipi peljali po novi cesti do Askoleja. Toyotini terenci so bili odlični, a gume gladke, cesta ozka in vožnja vratolomna, vendar so s tem prihranili tri dni pešačenja. V Askoleju so protokolarno obiskali krajevnega veljaka Hadži Mahdija, ki pač vlada vsem in vsakomur. V sredo, naslednji dan so dosegli Payu, 21. maja pripravljah nosaško hrano pred prehodom na ledenik, zvečer uživali ob nosaškem bobnanju na sode in baltskih plesih, nato pa s podaljšanimi etapami v 4 dneh prišli do baze. Začeli so s 191 nosači in končali s 160. Pot je dobra, ker jo pakistanska vojska uporablja tudi za mule. Počutje moštva so na poti občasno motile prebavne težave, ki so v čistejšem gorskem okolju minile. Zadnji dan jih je v kristalnem jutru pozdravil K2 in se popoldne pokril z oblaki.

(T. Š.)

Himalajski načrti
Prihodnji teden bo KOTG izbrala ekipo inštruktorjev za vodenje tečaja nepalskih gorskih vodnikov v šoli Manang.

Jeseni bo odpotovalo v Himalajo kar nekaj odprav. Poleg že omenjene slovenjebistriške na Anapurno je omembe vredna tričlanska odprava AO Železar Štore (z vodjem Dušanom Deklevom), ki bo poskušala preplezati še vedno deviški vzhodni vrh Džanuja (Kumbhakarna East, 7468 m). Zaradi dveh dosedanjih poskusov je ta problem v svetu zdaj že široko znan in morebitni uspeh bi zelo odmeval.
V indijsko himalajsko skupino Garhwal se odpravlja šestčlanska odprava AK Vertikala pod vodstvom Marka Vrevca, z namenom preplezati dve lepi in težki steni Mande II (6568 m) in Baghiratija (6193 m).
Zahodna stena Tavočeja (6501 m) je cilj Janka Oprešnika iz AO Impol Slovenska Bistrica.
Vzpon in spust po severni steni Šiša Pangme (8046 m) je cilj medklubske odprave pod vodstvom Mateja Kranjca.
Prihodnje leto bo na isto goro odšla tudi odprava SDP Trst, vendar po normalni smeri in na klasičen način. Kot gosta so povabili zraven tudi Marijo in Andreja Štremflja. Na Šiši Pangmi je slovenski alpinizem dosegel velik uspeh leta 1990 z novimi smermi v JZ steni.
Obalno planinsko društvo pa bo za 15-letnico organiziralo odpravo na Anapurno IV (7525 m). Od naših so jo prvi dosegli Jože Andlovic, Jože Golob in Aleš Kunaver leta 1969 med plezanjem na Anapurno II. Odprava bo štela od 6 do 8 članov, vodil jo bo znani himalajski zdravnik Žare Guzej.

TONE ŠKARJA

ALPINISTIČNE NOVICE

Splezala prvenstveno smer v Krmi
V nedeljo, 30. maja, sta Janez Primožič in Slavko Rožič (AO Tržič) v Trapezu Velikega Draškega vrha splezala novo smer, ki gre spodaj po navpičnih ploščah desno od DKV, zgoraj pa mimo streh nad rumeno steno. Visoka je tristo metrov, težjih je osem raztežajev, ključno mesto je ocenjeno VII-, nekaj tehničnih detajlov A2, prevladujoča ocena pa je V in VI in A1. Plezala sta osem ur. Smer se imenuje Tržiška.
Stena je zelo strma, skala pa, razen v enem detajlu, zelo dobra, le klinov se zaradi zasiganih poči ne da kjerkoli zabiti. Ponavljalci bodo rabili komplet metuljev in zatičev ter kline vseh vrst, tudi specialčke. V steni je ostalo pet klinov in pet svedrovcev M6 s ploščicami.
Isti dan sta Blaž Belhar in Miran Godnov ponovila Viktorijo v Velikem Draškem vrhu. Sicer pa so poletne razmere že skoraj povsod v Julijcih, plezali so že v Triglavu, Travniku itd., saj je snega v hribih toliko kot ponavadi konec julija.

ALEŠ BJELČEVIČ

Aleš Česen do devet minus
Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravi slovenski pregovor in enajstletni član plezalnega kluba Škofja Loka Aleš Česen sin Toma Česna, ima očitno vse sposobnosti odličnega plezalca. V zadnjem mesecu je plezal v skoraj vseh slovenskih stenicah in opravil množico vzponov. Na pogled mu je uspelo preplezati štiri smeri spodnje sedme stopnje, eno sedmico, eno sedem plus, najtežji na pogled preplezani smeri pa sta Tazio v Mišji peči (VII+/VIII-) in Kurčji rog (VIII-). Z rdečo piko Aleš pleza smeri ocenjene do VIII+, Lady VIII+, Poezija VIII in Horoskop VIII+ v Bohinjski Beli, Rodeo (VIII-) in Krvavica (VIII) v Mišji peči, Jonatan Livingstone (VII +/ VIII-) v Ospu, njegov največji uspeh pa je smer Solza (IX-). 21 m visoko in previsno smer v Bohinjski Beli je z rdečo piko preplezal 1. junija. S temi dosežki in uspešnimi tekmovalnimi nastopi Aleš Česen postaja eden izmed najbolj perspektivnih mladih plezalcev pri nas in nedvomno, da bomo o njem še velikokrat pisali.

(N.R.)

Slavko Svetičič se je oglasil
V Katmandu se je vrnila italijanska odprava, katere gost je bil tudi Slavko Svetičič. Prvotni cilj alpinistov je bila zahodna stena Makaluja (8463 m). Že leta 1977 je mednarodna odprava, katere člana sta bila tudi Boris Krivic in Matija Maležič, dosegla višino 7000 m, vendar je prav zgornji del iz navpičnega granita tudi pozneje zavrnil vse poskuse. Stena je bila nekaj časa cilj tudi Toma Česna. Italijani so prišli 7700 m visoko, torej prav do vrha najvišjih ledišč v desnem delu. Na težko tehnično plezanje niso bili pripravljeni, zato so se umaknili in se lotili klasične smeri po SZ pobočju. Trije so vrh dosegli, Svetičič pa je obrnil nekje pri 8000 m.
V Katmanduju je zvedel, da mu Pakistanci niso prestavili začetka odprave Gašerbrum IV z maja na junij, ker so zdaj na vrsti že Američani, zato se bo ta teden vrnil domov. Tako sta zdaj za njim že dve tretjini letošnjega načrta. Jeseni bo s Frančkom Knezom poskušal preplezati novo smer v južni steni Anapurne I (8091 m).

Republiški ledeniški tečaj
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem PZS organizira začetni in nadaljevalni republiški ledeniški tečaj, ki bo od 10. do 13. t. m. Tečaj bo v skupim Presanelle v Italiji, južno od Ortlerjeve skupine in zahodno od Brentskih Dolomitov, na ledeniku Presenella. Tečajniki bodo stanovali v koči Denza (2298 m), verjetno v zimski sobi, zato bo s seboj potrebno vzeti opremo za spanje. Odhod s kombijem ali minibusom bo ob petih zjutraj izpred PZS v Ljubljani, Dvoržakova 9.
Tečaj je namenjen starejšim pripravnikom z zimskimi izkušnjami pa tudi alpinistom in morebitnim kandidatom za alpinistične inštruktorje. Poleg učenja ledeniške tehnike je v načrtu tudi vzpon v severni steni Presanelle (3564 m) in Cime di Vermiglio (3456 m). Tečaj bosta vodila Bine Mlač in Bojan Pograjc. Tečaj stane štiri tisoč tolarjev, informacije pa daje Meta Vukič, tel. 312-553 (PZS).

(AB)

Sekcija športnega plezanja
Športno društvo Ruše ima v svojem sklopu tudi sekcijo športnega plezanja ki jo vodi Mitja Plohi, sestavljena pa je večinoma iz članov AO PD TAM in PD Kozjak. Umetno steno za plezanje pa imajo v športni dvorani Ruše, ki jo upravlja ŠD. Zgradili so jo leta 1990 člani AO TAM v sodelovanjem s PD in ŠD Ruše. Naprej so imeli samo navpične smeri, bile so namreč v ravnem delu stene (skupno pet smeri višine 7,5 m), lani pa so v levem delu zgradili še previsno konstrukcijo (višina 8,5 m), v "kateri je prostora še za dve do tri smeri dol-ine 10,5-14 m. Na tej steni je bila letos tudi 2 tekma za Slovenski pokal v športnem plezanju.
Sekcija za športno plezanje ŠD Ruše ima 30 članov, ki lahko plezajo v treh terminih: ponedeljek, sreda in petek zvečer. Imajo enega inštruktorja (Igor Firm), vabijo pa tudi nečlane, ki plačajo za en obisk sto tolarjev.

(F. S.)

Uspeh Metke Lukančič v Toulonu
Tretje letošnje tekme za svetovni pokal so se udeležili tudi štirje slovenski športni plezalci. Naša najuspešnejša plezalka Metka Lukančič je po odličnem nastopu v četrtfinalu zasedla 17. mesto in ponovno prejela točke svetovnega pokala. Fantje so se uvrstili nekoliko slabše: v prvi četrfinalni smeri je bil Mejovšek 21., v drugi pa Guček 23. Grom 26.

(N. R.)

V Rušah sta zmagala Lukančičeva in Bračič
Druga tekma v športnem plezanju - Metka Lukančič dvakrat na vrhu - Petnajstletnik presenetil

RUŠE — Kljub majhnim dimenzijam nove ruške umetne stene so se organizatorji sobotne prireditve, člani AO Kozjak, AO TAM, športno društvo Ruše in Podkomisija za športno plezanje pri PZS, odločili za pripravo druge letošnje tekme v športnem plezanju za Pokal Republike Slovenije. Najtežja naloga je prav gotovo pripadla postavljahu smeri Marku Lukiču, ki je v devet metrov visoki steni pripravil štiri lepe, 15 do 18 m dolge smeri, v katerih se je preizkusila slovenska plezalna elita.
V Rušah je nastopilo 19 plezalcev in 4 plezalke iz enajstih odsekov in klubov, ki so se najprej pomerili v kvalifikacijskih smereh. Vrh so dosegla tri dekleta in štirje fantje, popoldanska finalna preizkušnja pa je dala zmagovalca druge letošnje tekme za starejše kategorije. Metka Lukančič je znova dokazala svoje mojstrstvo na konicah prstov in edina dosegla vrh finalne smeri ter požela najmočnejši aplavz. Finalisti pa so gledalce močno razočarali, saj po dolgi prečnici tik nad tlemi nikomur ni uspelo premagati plošče nad prvim previsom. Najbolj spreten je bil mladi Velenjčan Peter Bračič, ki si je v Rušah priboril svojo prvo zmago v absolutni konkurenci.
Rezultati - ženske: 1. Lukančič (AO Trbovlje), 2. Osredkár (AO Kranj), 3. Čufar (AO Mojstrana), 4. Poček (ŠPO Radovljica); moški: 1. Bračič (Šaleški AO), 2. Zaplotnik L. (AO Kranj), 3. Jensterle (PK Škofja Loka), 4. Mejovšek (Šaleški AO), 5. Guček (AO Trbovlje) in Jevšnik (Šaleški AO), 7. Lorencin (AO TAM Maribor), 8. Grom (AO Vrhnika), 9. Jamnikar (AO Lj. Matica), 10. Grilc (AO Lj. Matica).
Glavni pokrovitelj ruške tekme v športnem plezanju je bil Večer, k uspešni izvedbi pa sta pripomogla tudi Jeklotehna in Zavarovalnica Prima.

NUŠA ROMIH

26. srečanje planincev PTT Slovenije v Gorah
Planinsko društvo PTT Ljubljana bo v sodelovanju s PD Dol pri Hrastniku in pod pokroviteljstvom PTT podjetja Ljubljana priredilo v nedeljo, 13. t. m., pri Planinskem domu v Gorah 26. srečanje planincev PTT Slovenije. Na tej tradicionalni vsakoletni prireditvi planinskih društev PTT Ljubljana, Maribor in Celje, na katero pridejo planinci iz vseh PTT kolektivov v Sloveniji, njihove družine in prijatelji, bo Planinsko društvo PTT Ljubljana proslavilo 40-letnico svojega uspešnega delovanja. Na srečanju pa se bodo spomnili tudi 100-letnice organiziranega slovenskega planinstva.
V kulturnem programu, ki se bo začel ob 11. uri, bodo sodelovali moški pevski zbor Svoboda in ženska vokalna skupina Plavica iz Dola pri Hrastniku in citrarka Katarina Guzej iz Laškega, planince pa bodo nagovorili predsednik PD PTT Ljubljana Jure Srhoj, župan občine Hrastnik Leopold Guzelj in direktorja PTT podjetij Ljubljana in Trbovlje Fani Zagmeister in Pavle Hacin. Program bo povezovala Manja Goleč iz Dola pri Hrastniku. Po kulturnem delu srečanja bodo planinci lahko obiskali uro oddaljeno Kočo na Kopitniku, ali pa se poveselili ob zvokih ansambla Vedrina ter poskušali srečo na srečelovu.
Na prireditvenem prostoru bo poslovala izpostava pošte Dol pri Hrastniku, kjer bo na voljo priložnostni poštni žig in spominski poštni ovitek, ki ga je izdalo Filatelistično društvo PTT Slovenija. Na pošti bodo prodajali tudi razglednice in planinsko literaturo.
Za gostinske storitve bo po zmernih cenah poskrbelo Planinsko društvo Dol pri Hrastniku, ki zagotavlja, da lačen in žejen ne bo nihče odšel v dolino.
Iz Ljubljane bodo odpeljali posebni avtobusi ob 7.30 izpred Poštno prometnega centra na Trgu OF do Dola pri Hrastniku, od koder je do Planinskega doma v Gorah uro in četrt prijetne hoje. Za starejše, ki poti ne bi zmogli, bo organiziran prevoz do doma. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Trgu OF 16/1, ki je odprta ob torkih od 15. do 17. ure, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 9. do 11. ure. Cena prevoza je samo 200 SIT.
Vse člane PD PTT Ljubljana, Maribor in Celje, prijatelje teh društev ter prebivalce Dola in Hrastnika ter okoliških vasi vabimo v nedeljo, 13. t. m., v Gore, lepo planinsko in izletniško točko nad dolino Save.

JOŽE DOBNIK

  07.06.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti