Delo, Šport: ... Česnov vzpon je za Škarjo največji dosežek v Himalaji
Prvenstvenega vzpona na alpski način prek tako visoke stene, kot je severna Kumbakarne, si še nedavno nismo mogli niti predstavljati
LJUBLJANA - Tone Škarja, prav gotovo naš najbolj kompleksen poznavalec Himalaje in stvaritev v njej, ob tem pa še načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Planinske zveze Slovenije, človek torej, ki je v nenehnem stiku z odpravami, ki jih je več tudi uspešno že vodil, je dosežek Toma Česna jedrnato označil: »To je za mene doslej največji dosežek v Himalaji.«
Že koncem šestdesetih let so imeli naši alpinisti priložnost ogledovati mogočno severno steno Kumbakarne, pa so vse do nedavnega tudi najbolj zagnani priznavali, da je zlepa ne bo mogoče preplezati. Toda čas gre dalje, kar se je zdelo nekoč nemogoče, postaja vse bolj vabljivo ... Tako se je morala lani KOTG odločati kar o dveh načrtih: ob Česnovem sta se namreč s severno steno Kumbakarne želela poskusiti tudi Jeglič in Karo; po izjemnem uspehu v J steni Cerro Torreja sta se želela na podoben način izkazati še v Himalaji.
Kateri načrt je prevladal najbrž ni potrebno posebej razlagati in prav gotovo sedaj za to ni nikomur žal, Česen pa je znova dokazal, da je tudi v alpinizmu potrebno vedno znova iskati novih poti. Solo vzponi tudi na najvišje vrhove niso več nekaj res izjemnega, tudi vzponi na alpski način vse bolj dobivajo domovinsko pravico v Himalaji. Nihče doslej pa še ni združil vseh teh kvalitet v taki stani, kot je S stena Kumbakarne!
URESNIČIL NAČRT - Tomo Česen.
Tomo Česen se je rodil 5. novembra 1959 v Kranju, kjer tudi živi. Je poročen, oče dveh otrok, kruh pa si služi z višinskimi deli. Plezati je začel s 16 leti, sedaj pa je že nekaj let med najboljšimi alpinisti ne le pri nas, temveč na svetu sploh. Spomnimo se njegove »Ledene trilogije«, ko je prvi sam v vsega tednu dni preplezal severne stene Eigerja, Matterhorna in Jorassov, izjemne ponovitve No Siesta v Jorassih ali pa serije solo vzponov v letošnji zimi. Nekaj najbolj vidnih predstavnikov sedanjega alpinističnega vrha je ob objavi rezultatov ankete, ki jo je lani opravila francoska revija Vertical, izjavilo, da je Tomo Česen tudi eden tistih, ki se mu je zgodila krivica, da ni bil uvrščen med 30 najuspešnejših alpinistov vseh časov.
FRANCI SAVENC
Letos v pakistanskih gorah
Podpredsednik UIAA, general Qamar Ali Mirza, je povedal, da bo tudi letošnja poletna sezona v pakistanskih gorah zelo živahna. Dovoljenje so izdali 50 odpravam s 470 (prijavljenimi) udeleženci, ki načrtujejo vzpone na 20 različnih gorah. Na prvem mestu so spet Japonci, ki imajo prijavljenih 9 odprav, za njimi Zahodni Nemci in Španci s šestimi. Največje zanimanje je seveda za osemtisočake, ki si jih je izbralo 28 odprav, med njimi pa izstopa Gašerbrum z 11. Na K2 (8611 m), drugi najvišji vrh sveta bodo poskušali priti Avstrijci, Španci in Švicarji. Najbolj zanimiv načrt pa imajo Ernhard Loretan, Jean Troillet (oba Švicarja) in Wolciech Kurtyka (Poljska), ki žele na alpski način preplezati Z steno K2.
K temu pa je potrebno dodati, da se bo precej navez (odprav) poskušalo tudi v stenah šesttisočakov, za katere ni potrebno posebno plačilo. Še posebej so zaželeni razni skalni »roglji« nad ledenikom Baltoro.
Arco – Colodri
Miha Kajzelj (AO Šmarna gora) in Bruno Urh (AO Rašica) sta bila med prazniki v Italiji in obiskala tudi Arco. 29. aprila sta ponovila smer Sommadossi (VI+, 320 m) v Monte Colodri, dan kasneje pa še smer Tysckiewircz (VII, 220 m) v Anticima del Colodri. Obe smeri je Miha preplezal prosto, sicer sta ocenjeni s VI+, A0.
Izletniška karta Gorenjske
Geodetski zavod SR Slovenije je pripravil in založil novo - izletniško karto z naslovom Gorenjska in podnaslovom Bled – Bohinj - Kranjska Gora. Gre sicer za že drugo izdajo (prva je imela naslov Bohinj - Bled z okolico), ker pa prva javnosti ni bila posebej predstavljena, nova pa je vrhu vsega še močno popravljena - izboljšana, je prav, da jo vsaj na kratko opišemo.
Že termin izletniška karta daje vedeti, da gre za (kartografsko) publikacijo, ki je namenjena - za razliko od bolj znanih planinskih - predvsem izletnikom. Namenu je podrejena vsebina, merilo 1:50.000 omogoča pravšnjo orientacijo po (skoraj) celotni Gorenjski: od tromeje na SZ do Tržiča na V in Dražgoš oz. Spodnjih bohinjskih gora na J. Popolna hidrografska mreža, zadnje stanje (1988) vseh komunikacij, od stez do avtocest(e), višinska predstava z 20 m plastnico in osenčenim reliefom, podprta s številnimi nadmorskimi višinami ter bogato imenoslovje, jamčijo za zanesljivo gibanje po terenu tudi tistim, ki se na karte ne spoznajo najbolj.
Posebej velja opozoriti na vodniški del karte. Ne le na »pravi« strani, koder je vse od tehniziranih smučišč in tekaških prog, do naravnih znamenitosti, kampov, spominskih obeležij in prenočitvenih kapacitet, pa od lahkih do srednje težkih krajinsko zanimivih poti za izlete (še posebej je predstavljena Slovenska geološka pot z opazovalnimi točkami, s katerih je mogoče proučevati vrsto zanimivih geoloških pojavov) ... do teksta na hrbtni strani. Na kratko so opisane najpomembnejše lokacije, tekst, katerega avtor je Vili Kos, pa je preveden tudi v angleški, nemški in italijanski jezik. (V teh jezikih in našem je tudi legenda.)
Za karto, ki jo je natisnilo ČGP Delo v nakladi 10.000 izvodov (40% je že prodane!), so bili podatki prevzeti po občinskih kartah Jesenice in Radovljica, del pa jih je zbral Miro Črnivec na GG Bled ter Geodetskih upravah Bled in Jesenice. Zasnova in redakcija je delo Vilija Kosa, za izvedbo pa je odgovoren Matjaž Kos. In še cena - 20.000 din, kupiti pa jo je že mogoče v ekonomatu Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9), v nekaterih knjigarnah, kioskih Tobaka, na Geodetskem zavodu SRS, Šaranovičeva 12 itd.
F.S.
8000 PLUS — Viki Grošelj in Stipe Božič, ki mu pomaga pri ambicioznem načrtu, sta s pomočjo sponzorja izdala posebno razglednico.
Viki Grošelj že dosegel prvi cilj
Akcijo 8000 plus je podprla tudi komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS
LJUBLJANA - Viki Grošelj je na najboljši poti, da doseže cilj, ki si ga je zadal lani: vzpon na vseh 14 osemtisočakov. Velikopotezni načrt, ki je kmalu dobil oznako »8000 plus«, je podprla tudi komisija za odprave v tuja gorstva PZS. Letos naj bi izpeljal najpomembnejši del in se povzpel na štiri izbrane vrhove.
Viki Grošelj je bil rojen 3. junija 1952 v Ljubljani, stanuje pa v Guncljah. V gore je začel zahajati leta 1964, plezati pa tri leta kasneje. Prvi himalajski uspeh je opravil že 1975, ko se je povzpel na Makalu. Dve leti kasneje je prišel na vrsto Hindukuš, potem pa nesrečni Everest '79. Zaradi ozeblin je moral obrniti 450 m pod vrhom.
Ne vemo še, kaj je bilo po vzponu na Lotse. Vemo pa, da bo lahko že v okviru makedonske odprave Everest poskusil še na Everest, komisija za odprave v tuja gorstva PZS je že dala potrebne garancije za plačilo soudeležbe. Če pa iz kakršnih koli razlogov ne bi šlo, bo lahko spet poskusil že med zagrebško odpravo, ki bo v začetku jeseni poskušala priti na vrh iz Tibeta. Vmes bo na vrsti še Nanga Parbat, po vseh teh pa še Šiša Pangma.
FRANCI SAVENC
Vseh štirinajst
1.Everest, 8848 m, 2. K2, 861 m, 3. Kangčendzenga, 8586 m, 4. Lotse, 8516 m, 5. Makalu, 8463 m, 6. Čo Oju, 8201 m, 7. Daulagiri, 8167 m,
8. Manaslu, 8163 m, 9. Nanga Parbat, 8125 m, 10. Anapurna, 8091 m, 11. Gašerbrum I, 8068 m, 12. Broad Peak, 8047 m, 13. Šiša Pangma, 8046 m,
14. Gašerbrum II, 8035 m.
»Nov prispevek plezanju«
Priznam, da me je pismo Ines Božič, objavljeno v AN 24. aprila 1989 presenetilo. Dolgo sem zato premišljeval, ali naj nanj sploh odgovorim, in to predvsem zaradi nelogičnosti njenega pisanja. Ta odgovor pišem zaradi javnosti in športne resnice, na katero se sklicuje, pa tudi zato, ker je resnično prikazala »nov prispevek plezanju«.
Citiram del njenega članka: »Predvsem pa študij, katerega sem omenila, tukaj ni bistveni razlog.« Očitno je torej, da nisem lagal, temveč rekel prav tisto, kar sem od Ines slišal po telefonu. To, da očitno ni govorila iskreno in to, da mi ni sporočila pravih razlogov odpovedi sodelovanja v reprezentanci, je problem Ines Božič. Povsem namreč razumem, da vsakomur ni do športnega plezanja in sodelovanja v reprezentanci. Reprezentanca (tista brez navednic) zahteva resen pristop in kontinuirano delo. Želim pa poudariti, da ne glede na »Art Rock '89« in morebitne napake pri sojenju njeno mesto v reprezentanci nikdar ni bilo vprašanje.
Zaradi jasno izraženih kvalitet je Ines Božič prvi kandidat na selekcijskem seznamu za reprezentanco. Da bi ji to sporočil, sem jo več dni poskušal dobiti po telefonu; hoteli smo izvedeti, ali se je pripravljena podvreči kontinuiranemu treningu za nastope v letošnjem svetovnem pokalu. V zelo prijetnem in prijateljskem pogovoru mi je jasno povedala, da bo letos na prvem mestu njen študij, na drugem hribi, šele potem športno plezanje. Željo po študiju je najbolj poudarila, prav tako pa je tudi rekla, da se s športnim plezanjem ne namerava resneje ukvarjati. S tem se je sama odpovedala mestu v reprezentanci, ki ji je bilo prvi ponujeno. Ni mi jaso, v čem je provociranje in kdo koga provocira. Uradno izjavo o morebitni napaki pa bom dal lahko šele, ko bom videl posnetke. Do sedaj namreč še nisem uspel dobiti Matjaža Fistravca, ki je menda snemal Ines. Le s tem materialom bi lahko napravili primerjavo in izvedeli resnico.
»Art Rock '89« je bil v skladu s pravili UIAA. Vse sodniške odločitve, na katere v pol ure ni bilo pritožbe, so postale uradne in polnoveljavne. Namesto izražanja dvomov po dvorani, za katerega Ines trdi, da je bilo glasno (toda ne toliko, da bi prišlo do sodniške mize v času tekmovanja), bi bilo bolje poznati tekmovalna pravila in vložiti pritožbo. Če bi Ines to napravila - pravila to omogočajo - bi bilo vse rešeno.
In še nekaj: V stikih ne sme biti dvoličnosti, ker te prinašajo probleme; v športu je potrebna srčnost, razumeti pa je potrebno tudi, da tisti, ki dela, lahko tudi pogreši. Osebne probleme ali morebitne konflikte z drugimi bo morala Ines rešiti sama, ne prek mene. Če že govori o morali, bi moralo tisto, kar reče, tudi držati.
S tem je za mene polemika o tem končana.
IVICA PILJIČ Zagreb
Bili so na Toubkalu
Iz Maroka se je vrnila skupina 14 naših planincev, ki so pod vodstvom Joca Balanta med drugim obiskali tudi pogorje Visoki Atlas. Deset se jih je povzpelo tudi na tamkaj najvišji vrh, Džebel Toublak, visok 4165 m.
Slabe razmere
Za praznike v Paklenici ni bilo posebno prijetno, poznavalci razmer celo pravijo, da že nekaj let ni bilo tako slabo: neugodno vreme z burjo. Za zahtevnejše vzpone v veliki steni je bilo premrzlo, zato se je večina preskušala le v krajših smereh Kaj vse so preplezali pa ni znano. Za sedaj sta se oglasila le Igor Kalan in Bojan Počkar. Ponovila sta Barbaro (VIII-) in Majhni, ostri,zli (IX-),oboje z rdečo piko, na pogled pa Flori (VII+).
Thyangboche potrebuje pomoč
12. januarja letos je nenaden požar popolnoma uničil slavni lamajistični samostan v Thyangboche v kumbujski Himalaji. Ta neprecenljiva relikvija, dobro znana obiskovalcem Everesta in njegove okolice, je bil dolga leta versko in kulturno središče Šerp, ki živijo na področju Solo Kumbu.
Edmund Hillary, ki vse od svoje zmage na Everestu živi in dela v Nepalu, kjer gradi šole, bolnišnice in mostove, se je zavzel tudi za obnovitev Thyangbocheja. V odprtem pismu poziva svetovno javnost, naj z denarnimi sredstvi pomagajo k oživitvi tega samostana, ki s svojimi umetniškimi in duhovnimi vrednostmi nedvomno sodi v svetovno dediščino.
Wielicki pozimi na Lotseju
Himalajo so lani obiskale tri alpinistične skupine iz Poljske, vendar je bila uspešna le ena. Trije Poljaki so sodelovali pri poskusu belgijske odprave na Lotse in Everest. Ko so 22. decembra na »Everestu« pri 8500 metrih odnehali (plezali so po južnem grebenu), so poljski alpinisti vse sile usmerili proti Lotseju. Krištof Wielicki je 27. decembra krenil iz baznega taborišča, zadnji dan lanskega leta pa je, kot poroča Jožef Nyka, že stal na vrhu Lotseja. Plezal je sam in brez dodatne uporabe umetnega kisika. Lotse je njegov šesti osemtisočak in tretji pozimi. Pri vseh treh gre za prve tovrstne vzpone.
Šest poljskih alpinistov, pod vodstvom Jožefa Stepiena - med njimi je bila tudi Wanda Rutkiewicz - je prav tako konec leta skušalo osvojiti Jalung Kang, in to po južnem pobočju. Dosegli so višino 7200 metrov.
Še manj sreče je imela (ob istem času) 11- članska odprava - vodil jo je izkušeni Maciej Berbeka - na Nanga Parbatu. Plezali so po nemški smeri (rupalska stena) in prišli 6800 metrov visoko.
Čestitka diplomantoma
Na Filozofski fakulteti pri dr. Ani Krajnc je diplomiral Tone Golnar. Njegova diplomska naloga ima naslov Analiza metodičnega modela, uporabljenega pri usposabljanju v šoli za gorske vodnike v Manangu - Nepal. Tone je že končal šolanje za učitelja telesne vzgoje na Pedagoški akademiji v Mariboru, je pa tudi absolvent Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Ob tem pa je zagnan vzgojitelj tudi v alpinističnih vrstah, uspešen pisec alpinističnih vodničkov ... Sodelavec naše rubrike Matej Šurc, pa je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani pri dr. Smilji Amon. Njegova diplomska naloga je povsem novinarska — Reportažni žanri v dnevniku Delo.
Vzhodna stena Tawocheja pozimi
Znana ameriška plezalca Jeff Lowe in John Roskelly sta letos pozimi opravila prvenstveni vzpon prek 1200 metrov visoke vzhodne stene Tawocheja (6501 m) v pogorju Khumbu v nepalski Himalaji.
Relativno malo snega in tanek led to zimo je njun vzpon še dodatno otežil. V steni je bilo zelo mrzlo; le zjutraj sta imela 2 uri sonca. V spodnjih 500 metrih je izključno skala, nato kombinirano, na koncu pa sta se morala prebijati skozi zaledenele kamine. Velike težave sta imela z vleko opreme, kajti ujemala se jima je pod previsi. Največkrat sta se morala spustiti po cel raztežaj in nato žimariti z vsem tovorom na hrbtu. Ni jima preostalo drugega, kot da dobršen del opreme odvržeta. V dolino je letelo tudi precej kosov opreme za bivak, zato so bile noči neudobne.
15. februarja, po osmih dnevih in pol sta Lowe in Roskelly dosegla vrh Tawocheja. Smer sta ocenila s VII. 5.10, A3. Sestopila sta po francoski (prvopristopniški) smeri prek jugovzhodne stene in grebena. Za sestop sta potrebovala poldrugi dan.
Po mnenju Adamsa H. Carterja je smer Lowea in Roskelliyja poleg vzpona Wielickcga na Lotseju največji uspeh v Himalaji v letošnji zimski sezoni.
Sprememba obvestila za bodoče AI
Podkomisija za šolanje kadrov pri KA PZS obvešča vse kandidate za alpinistične inštruktorje, da bo teoretični del izpitov 19. maja ob 15. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9. v Ljubljani, praktični pa se bo začel 25. maja ob 18. uri v Tamarju (trajal bo do nedelje 28. maja). Kandidati, ki so teoretični del izpita že opravili, naj pridejo le k praktičnemu delu.
Zvezni zimski izpopolnjevalni seminar in zvezni izpopolnjevalni tečaj za alpiniste bosta po razpisu, torej od 12. maja zvečer do nedelje.
Na treh plezališčih
V italijanskem plezalnem centru Lumignano je Betka Galičič ponovila smer Lap dol (VII, VIII) in Up Up (VII). Borut Rus pa Margherito (VIII + ) in Burro e Piombo (VIII). Aleš Jensterle je v Mišji peči ponovil Preobrazbo (IX+), Franc Langerholc in Damjan Vidmar pa Ubijanje časa (VIII) v tolminskem vrtcu. Zanimiv je še podatek, da je Langerholc 25. aprila plezal kar v treh plezališčih, v Železnikih, Škofjeloški kasarni in Gorah nad Idrijo ter ob tem ponovil pet različnih smeri VII, ter še šest smeri VIII stopnje.