Delo, Šport: ... Obiskali so Cordillero Real
Trije člani AO Ravne Stanko Mihev, Andrej Gradišnik in Robi Jamnik so se pred dnevi vrnili iz Bolivije. V tamkajšnjih gorah so opravili nekaj zelo zahtevnih vzponov. Gradišnik in Mihev sta 21. junija opravila pristop na Nevado Ilusion (5300 m). Vsi trije pa so potem od 1. do 3. julija v SZ steni Illampuja (6380 m) preplezali novo Koroško smer. Visoka je 1200 m, težave pa so 90°, V+/ 70-80°, IV-V, vstopnih 200 m pa ima naklonino od 50 do 60 stopinj. Oba bivaka sta bila na precej strmih mestih saj je za steno značilno, da strmina nikjer ne popusti. Poličke so si izkopali v ledno strmino 70 stopinj. Z vrha so sestopili po Z grebenu (55°).
Gradišnik in Mihev sta nato v Condoriri (5700 m) splezala še eno novo smer (Slovenska, 700 m, 55°- 65°).
Pred odhodom v Ameriko
Srečo Rehberger je v Dovžanovi soteski preplezal še eno novo smer. Imenuje se Solea, neprekinjenih težav je dobrih 15 m, za varovanje pa so zavrtani trije svedrovci. Ocena je IX-.
Vijola v Prisojniku
Silvo Karo in Ela Leskovšek sta 2. t.m. splezala desno od Ajdovske deklice novo 130 m visoko smer z imenom Vijola. Ocenila sta jo VI, A1, plezala pa 6 ur. V prvem in drugem raztežaju je bilo še precej klinov od poskusov v Obrazu. V zgornjem delu pa sta pustila še 5 klinov. Priporočljivi so profilni klini, jeseničani in friendi.
Na taboru pod Mangrtom nagajalo vreme
Vsakoletni plezalni tabor pod Malim Koritniškim Mangrtom v spomin Pavla Podgornika in Tamare Likar je letos motilo zelo slabo vreme.
Plezali so le v torek, že naslednji dan pa jih je v dolino prisililo neurje. Marjan Kregar in Ivica Matkovič sta ponovila Gilbertija, Filip Bence in Janez Primožič pa Desni Piussijev steber.
Sredi poletja v Paklenico
Marko Čufar in Maja Krajnik sta sredi avgusta v Anič kuku oba prosto ponovila Velebitsko in Domžalsko, v stenah nad parkiriščem pa prav tako oba prosto Kanjon direkt, Ježa in Hidrogliser, Italijansko, (VIII), Stimuio (VIII+) in 00 (VIII-) pa je prosto splezal le Čufar.
Tretja zagrebška
Če bo šlo vse tako kot računajo, bo v petek odpotovala v Nepal III. zagrebška alpinistična odprava »Ama Dablam 86«, Njen vodja je Darko Berljak, z njim pa bodo Še Edim Alikalfič in Mario Bago, vsi trije Člani AO Velebit, Branko Puzak (AO Zg, Matica), Željko Gobec (PD Vihor) v Katmanduju pa jih bo pričakal Davor Butkovič (Zg. Matica). Z njimi potuje v Nepal tudi nekaj planincev, ki se odpravljajo na trening.
Odprava je dobila dovoljenje za vzpon na Ama Dablam (6812 m) prek J stene. Na vrh torej, ki je zadnje čase zelo popularen, ima že devet različnih smeri in vsako sezono se na njem preskuša po več odprav. To jesen bosta ob naši odpravi še najmanj dve; češkoslovaška (Schmid, Z greben) in švicarska (J greben).
Odprava, ki bo na poti nekako do 20. novembra, ima v načrtu prvenstveni vzpon v . oz. JV ostenju, levo ali desno od (leta 1984 preplezanega) JV grebena. Ta stran gore je sorazmerno še najmanj obdelana in v njej je še nekaj dobrih možnosti.
ID
Matjaž Ravhekar uspešen
V navezi z Ivom Kafolom je Matjaž Ravhekar 25. junija prosto preplezal smer Kunaver-Drašler v Sfingi. 20. julija je z istim soplezalcem v Cimi Picolisimi prosto splezal Cassinovo smer (VII-) ter Rumeni raz v Mali Cini. Naslednjega dne sta plezala v Zahodni Cini smer Cassin-Ratti, Ravhekar je plezal prosto (VIII-). Čez štiri dni sta bila že v Ameriški direktni v Druju (Ravhekar prosto VII-). 3. avgusta sta s Tomom Virkom v Nad Šitom glavi splezala novo smer, ki poteka med Trmastimi kamini in Zajedo. Vstop v steno je na najvišjem travnatem podstavku. Imenovala sta jo Sokoli in ocena je VI, eno mesto pa A2. Oba sta potem 20. avgusta prosto ponovila Helbo in se strinjala z oceno VII. Še deset dni pred tem sta opravila 2. ponovitev Ajdovske deklice, za katero pravita da je skoraj vsa opremljena. Potrebno je le 8 jeseničanov in nekaj zatičev. 16. avgusta pa je plezal še Smer Srečka Rihterja v Nad Šitom glavi z Virkom in Tomazinom.
Davo, Luka in Rado so smučali z Elbrusa
S Kavkaza se je vrnila skupina alpinistov iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Vojvodine, ki so bili na poti okoli tri tedne. Kljub začetnemu slabemu vremenu in poznejšim vsakodnevnim nevihtam, so opravili številne vzpone. Poleg bivanja v taboru Ullu Ta so bili še gostje tabora Elbrus in Shelda, tako da so spoznali vse glavne predele Centralnega Kavkaza. Med najpomembnejšimi dejanji velja vsekakor omeniti spust s smučmi z vrha Elbrusa (Z vrh 5642 m, V vrh 5625 m). 5. avgusta sta z zahodnega vrha smučala Davo in Luka Karničar, naslednji dan pa se je z vrha spustil še Rado Markič.
V Ullu Tau so splezali SZ steno (IV. 40°-50°, 800 m). 31. julija so jo preplezali Davo in Luka Karničar ter Rado Markič, še dan več pa sta potrebovala Željko Knez in Edin Durmo. Davo in Luka pa sta 9. avgusta splezala še smer po S razu Užbe (4694 m). Smer je visoka 700 m, težave pa so V, 50o-60°, ostalo 30°-40°.
Poleg omenjenih težjih vzponov so se po lažjih smereh povzpeli še na Cheget (4109 m), Gushi (3870 m) in na Pik Vulley (3850 m).
Obisk Dolomitov
Od 17. do 22. avgusta je skupino Sella obiskalo 6 alpinistov, članov AO Tržič. Milan in Janko Meglič sta v južni steni prvega stolpa opravila prosti ponovitvi Tissijeve in Shoberjeve smeri. Isti dve smeri je prosto plezal tudi Jože Rozman v navezi z Markom Megličem. Milan in Janko sta prosto splezala še novi južni steber v prvem stolpu (VII), Buhlovo varianto Micheluzzijeve smeri in Via Irmo. Sello sta obiskala tudi Lidija Honzak in Janez Marinčič. V steni Piz Ciavazes sta prosto ponovila Schubertovo, Vinatzerjevo in Abramov raz (IV-V+VII-).
Marko Belingar in Gorazd Zrimšek pa sta od 18. do 25. avgusta taborila pod Civetto. V Torre Coldai sta splezala smer Rudatis-Marzollo. V Pan di Zucchero sta nato plezala smer Schober-Libel (VI, 400 m). Potem sta v Punta Civetti preplezala smer Aste-Susatti. Potem se je vreme čisto pokvarilo in Civetto je zasnežilo, tako da sta splezala le še Vodniško smer (VI4-, A1, 200 m) v južni steni Torre Valgrande.
Kobariški alpinizem
Kobariški del Soškega AO deluje v pretežni meri samostojno, po tradiciji drežniških samorastnikov. Njihov ljubljenec pa je še vedno Krn z okolico.
Letos so bili še posebno aktivni. Alojz Fon-Huljo je s svojim dolgoletnim partnerjem Jožetom Rakuščkom ponovil Zahodni steber Batognice, ki sta ga preplezala tudi Boris Ivančič in Vlado Lukman, v Krnu pa sta - vsak za sebe - ponovila Konto Ivačič in Lukman. Hudičev steber (Prisojnik) je preplezala naveza Fon-Lukman. Centralno v Lepem Špičju pa Fon z Rakuščkom in mlado Lidijo Koren. Ti trije so ponovili tudi ZSZ v Velikem Skednju (Kanin). Lukman in Jože Čerbec sta 16. julija prosta ponovila (1.P) Lepo smer v Batognici, Fon in Korenova sta PP (1.P, 27. 7.) tudi smer Maštere v Krnu. 3. avgusta je Alojz Fon z 12-letnim sinom Jordanom preplezal Cerkovnikov steber v Krnu.
Ravenčani v Dolžanovi soteski
Člani AO Ravne so bili 10. in 11. avgusta v Dolžanovi soteski pri Tržiču. Prvi dan so Brane Vezovnik, Drago Slavič in Urška Šaver preplezali Zajedo in Levo smer. Prva dva sta plezala prosto. Drugi dan pa so vsi trije preplezali še Ta težko.
Ob jubileju na Mont Blancu
AO Idrija je ob 200-letnici prvega vzpona pripravil obisk najvišjega vrha v Evropi. Od doma so šli 1. avgusta, že naslednji dan pa so se že vzpenjali proti vrhu. Hiteti so morali zaradi napovedi slabega vremena. Na vrhu je bilo kar 29 od 32 udeležencev izleta. Na poti domov so obiskali še Črno jezero pod Matterhornom. Na vrh se je sam povzpel Danilo Felc.
V kopnih stenah nad Chamonixom
V prvi polovici avgusta sta francoske Alpe obiskala Jernej Stritih in Bojan Počkar (oba AO Železničar). Preplezala sta smer Williamine Dada v Aig. de Blatiere (VI+, A0).
Sandi Marinčič in Vlasta Kunaver sta 30. julija v Rdečem stolpu zahodne stene Blatiere splezala Smer levice (250 m, TD, 6a). Prvega avgusta sta ponovila Rebuffajevo smer v Midiju, naslednjega dne sta smer Salvard v Pt. Adolphe Rey (300m, V+), dan za tem pa še Klasično smer v Pt. Lachenal (250 m, ED-, 6b).
6. avgusta sta hotela splezali prvenstveno smer v vzhodni steni Grand Capucina. Po treh raztežajih sta naletela na dve smeri, ki ju nista poznala, saj nista nikjer registrirani. Svoje plezanje sta zaključila naslednje dne v Pt. Adolphe Rey s smerjo Bettembourg (200 m, TD+, 6b). Pravita, da je zelo lepa smer, od začetka do konca poteka po oporni poči
V Druju sta 5. avgusta Silvo Babič in Sašo Prosenjak plezala Ameriško direktno do bloka. Prosenjak je plezal prosto (VII-). Isto smer sta 22. avgusta ponovila Robi Držan in Andrej Petrovič. 14. avgusta pa sta Babič in Prosenjak v Blatieru splezala še Britansko smer.
1 PP popoldanske smeri
Meglič Janko in Milan (AO Tržič) sta 6. jul. v Triglavu prosto ponovila Helbo (plezala sta čez svedrovce), 22. jul. pa sta prosto ponovila še Peternelovo s Čopovim stebrom. 3. avg. sta opravila 1P in 1PP Popoldanske smeri. VII - (ocena prvih plezalcev je VI, A3). 11. in 12. avg. sta plezala v stenah Dolgega hrbta. Najprej sta opravila 3P in 2PP Šuštarske smeri, desno od te smeri pa sta nato prosto splezala še novo smer, ki sta jo imenovala Lomska in ocenila s VI+.
10. avg. sta Peternelovo s Čopovim stebrom preplezala tudi Filip Bence in Janez Primožič (oba AO Tržič).
Živahno v Zgornjesavinjski sekciji
Člani Zgornjesavinjske alpinistične sekcije Mozirje so v zadnjem času opravili kar lepo število vzponov v stenah, ki se dvigujejo nad njihovo dolino. Andrej Grudnik in Samo Supin sta v Ojstrici preplezala Herletovo. Smer bratov Golob v Škarjah so ponovili Grudnik, Avgusta Robnik, Anton Pavlič in Sašo Lekič, zatem pa še Robi Supin in Dare Ježovnik (AO Celje). Grudnik in Lekič sta v isti steni opravila verjetno tretjo ponovitev Florjančičevega stebra. V Dedcu so ponovili Centralno, Pintarjevo in Desno, v Vršičih pa Kamniško. Robi Supin in Avgust Robnik sta bila zelo zagnana pri plezanju v Križevniku. Preplezala sta Diagonalo, Deževno in Reševalno, opravila pa sta tudi prvenstveni vzpon po smeri, ki sta jo imenovala Utrip, IV+, 120 m, 1 ura. V Križevniku so plezali tudi drugi člani sekcije, preplezali pa so Spominske smer Janeza Resnika, Ruško smer, Šaleško varianto in Kozjaško. Samo Supin in Avgusta Robnik sta v Rjavčkem vrhu opravila verjetno tretjo ponovitev Belega stebra.
Poldačeva in Čebelica v Frdamanih policah
Mirko Kranc (AO Črnuče) in Jelka Tajnik (AO Ravne) sta 7. avgust opravila 1. PP Poldačeve v Frdamanih policah, VI-I-/IV-V. Štiri dni kasneje sta spet obiskala Frdamane police. Plezala sta Čebelico, ki jo je Kranc zmogel prosto, VI+/VI. Ko sta sestopala, sta v smeri Jesihove s svedrovcem opremila sidrišča za spuste. Ker so ta sidrišča precej narazen, so za spust potrebne dvojne vrvi. Tajnikova in Kranc sta plezala tudi v Raduhi. Prosto sta ponovila Študentsko in Edije steber.
Dare Šolaja in Danilo Patarčič (ob AO Črnuče) sta v Dedcu nad Korošco prosto ponovila Šarino poč. Marjan Kovač (AO Črnuče) pa je z Janezom Kešnarjem (AO Mengeš) v Triglavu plezal original Helbo s Čopovim stebrom. Celo kombinacijo je prosto zmogel Kešnar, Kovač pa je prost preplezal le Čopov steber.
Jubileji, obletnice, spomini
Avgustovski Planinski vestnik je zvečine namenjen planinskim obletnicam - Zapisa Toneta Strojina - Priznanje ženski odpravi
LJUBLJANA - Začne se s spominsko reportažo namenjeno 90-letnici triglavskih postojank, pet strani Vestnika je posvečeno spominskemu pohodu borcev ob 45-letnici vstaje, sledi zapis ob 200-letnici prvega pristopa na Mont Blanc. 100-letnici rojstva Angele Piskernikove je namenjen prispevek z naslovom Bila je nestorka slovenskih naravoslovcev, sledi mu novica V spomin žrtvam helikopterske nesreče, od katere letos mineva enajsto leto, proti koncu pa najdemo še zapis ob 110-letnici Doma na Korošici.
Posebne pozornosti sta ob tej množici spominov vsekakor vredna oba jubilejna prispevka Toneta Strojina. S prvim - naslov je Pred devetdesetimi leti na Triglavu - se avtor spomni graditeljev triglavskih koč; pred nami zaživijo liki Antona Belca in obeh Škindrov. Objavljeni so tudi posnetki nekaterih dokumentov in pisem, ki pričajo o neizprosnem boju Jakoba Aljaža in njegovih somišljenikov, da so Triglav in njegovo bližnjo okolico oteli tujcem in na slovenskih tleh postavili slovenske planinske postojanke. Proslavo 200-letnice prvega vzpona na goro Evrope pa Tone Strojin poveže s pozivom vsem nam, naj »montblanški praznik vidimo in razumemo kot trenutek prijateljstva med narodi in ljudmi v gorah«. Opozorimo naj, da v tem prispevku škrat izmaličil priimek slovitega francoskega alpinista Pierra Mazzauda, »preimenovan« je namreč v Moreanda.
Daljše poročilo o ženski himalajski odpravi na Južno Anapurno je prispevala vodja odprave Marija Frantar.
Sprašuje se tudi, kje so poglavitni vzroki neuspeha in ugotavlja, da so bile največja ovira obupne vremenske razmere. Dovolj zgovoren je že podatek, da so bili od 41 dni, kolikor so jih dekleta preživela na gori, le štirje dnevi brez padavin. Za naše alpinistke je bila ta preizkušnja prvo srečanje s Himalajo, poleg tega pa je bil jugovzhodni greben pretrd oreh že bolj izkušenim moškim odpravam. Vseeno je njihov poskus nov korak naprej v ženskem alpinizmu. To jim je v prejšnji številki Vestnika priznal Tone Škarja in to jim zdaj v svojem komentarju priznava še Franček Knez.
Povsem alpinistična je tudi zgodba, ki jo je napisal Matevž Lenarčič. Pripoveduje, kako so trije; dva Postojnčana in Trboveljčan začrtali novo, ekstremno težko smer v Fitz Royu v daljni Patagoniji, ki je za naše alpiniste gotovo zelo srečna dežela. Bralec ima občutek, daje to napeta pustolovska povest, katere avtor ima poleg bujne domišljije tudi neizmeren smisel za kar najbolj neverjeten zaplet. Vse je seveda resnično - našim alpinistom je uspelo veliko dejanje. Ostalo pa je nekako v senci peklenske diretissime, ki so jo njihovi kolegi (ob istem času kot omenjena odpravica) speljali na sosednji CerroTorre. Zanimivo, daje trojica krenila na dolgo pot proti Fitz Royu skorajda neopazno, saj je menda tudi komisija za odpravo pri PZS za njihov odhod zvedela šele, ko so leti svojo odisejo že uspešno končali.
V tej številki med drugim najdemo kratek članek o sejmu rabljene planinske in alpinistične opreme. Poudarja, da je to odlična priložnost, kako poceni dobiti planinsko opremo, ali pa se jo na koristen način tudi znebiti. Sejem je bil v Ljubljani že dvakrat. Zamisel je prišla iz vrst mladinske komisije, ki je oba sejma tudi pripravila. Da bi zadevo čimbolj popestrili, so letos, kot piše avtorica Andreja Erdlen, k sodelovanju povabili še gorske reševalce, ki so izvedli reševalno vajo, in alpiniste, ki so se po vrvi spustili s poslopja Metalke. To je vsekakor pohvalna akcija mladih in bi morila naleteti na večjo podporo tudi pri ostalih telesih planinske organizacije.
Ob koncu še skromna želja - da bi bralci prihodnjič Planinski vestnik dobivali vsaj sredi meseca, saj je tudi tokrat osrednje planinsko glasilo — iz že znanih razlogov - izšlo z več kot tritedensko zamudo.
Matej Šurc
PLANINSTVO V DO IN KS
Železarji ljubitelji planin
JESENICE - Zaposleni delavci v SOZDu Slovenske železarne se aktivno ukvarjajo z najrazličnejšimi oblikami športne rekreacije, predvsem pa so priljubljeni planinski pohodi. V posameznih železarnah, Ravne, Štore in Jesenice ter v drugih kolektivih sozda Slovenske železarne se vodje za rekreacijo nenehno prizadevajo, da bi bili pohodi vedno privlačni in zanimivi. Tako slovenske železarje poti vodijo na najrazličnejše vrhove, kjer si nabirajo moči za premagovanje vsakdanjih delovnih obveznosti, pohodi pa so tudi priložnost za srečanja, klepet in nova poznanstva.
Konec avgusta so slovenski železarji krenili na Prisojnik. To je bil 7. pohod Janeza Jenka, organizirali pa so ga člani komisije za šport in rekreacijo pri sindikatu Železarne Jesenice. Ta pohod ima že kar lepo zgodovino. Pravzaprav je bil letošnji že 17. po vrsti. Najprej so 10 let organizirali pohod slovenskih železarjev na Triglav, potem pa so ga poimenovali po prizadevnem organizatorju rekreacije v jeseniški železarni Janezu Jenku. Odlo-čili so se tudi, da pohod ne bo le na naš očak Triglav, temveč naj bi delavci spoznali tudi druge naše vrhove.
»Za pohode slovenskih železarjev je resnično veliko zanimanje«, pravi Mirko Podlipnik, ki v jeseniški Železarni skrbi za izvedbo pohodov. Dobro se počutimo v naravi, sprostimo se in ko se še takole dobro preznojiš, se naslednji dan zagotovo počutiš bolje. Prvi pohod slovenskih železarjev smo organizirali leta 1969 v naši žele-zarni. Takrat je Janez Krušic popeljal najbolj vnete ljubitelje planin na Triglav. Pohodi so v naslednjih letih do-živeli velik razmah, saj se jih redno udeležuje od 400 do 500 pohodnikov iz vseh kolektivov sozda Slovenske železarne. Najprej smo se navduševali za Triglav, sedaj pa nas poti vodijo na najrazličnejše vrhove, na Golico, Peco, Raduho, pa v Karavanke in na Mežakljo. V naši železarni smo včasih kar v dilemi, kam naj organiziramo naslednji pohod, kajti toliko je priljubljenih vrhov. Tokrat smo se odločili za Prisojnik, za prihodnje leto pa se še nismo dogovorili. Težimo za tem, da je pohod dolg vsaj pet ur.
Vsako leto v okviru SOZD Slovenske železarne organiziramo štiri pohode. Poudariti moram, da so povsod prizadevni organizatorji, železarnah v Ravnah in v Štorah ter tudi v drugih kolektivih sozda Slovenske železarne. 20. septembra se bomo podali še po Karavankah, takrat pa bedo organizatorji v leski Verigi.«
Priljubljenost železarskih planinskih pohodov pa najbolj nazorno kažejo številke. Nedavni pohod na Prisojnik je bil že 44. vseh pa se je udeležilo že več kot 23 tisoč slovenskih železarjev. To je še zgovorni dokaz razvejane rekreativne dejavnosti v sozdu Slovenske železarne, planinski pohodi pa so le del te dejavnosti saj organizirajo še številna druga tekmovanja in športna srečanja.
Po kurirskih poteh v Karavankah in na Mežaklji
MOJSTRANA - V KS Dovje-Mojstrana so se že pred leti odločili, da poživijo rekreativno dejavnost. Nekdanji kurirji pri krajevni organizaciji ZB NOV so dali pobudo, da bi uredili pohodno pot mimo nekdanjih kurirskih postaj na tem območju. K sodelovanju so povabili še člane PD in ŠD ter učence osnovne šole 16. december Mojstrana in s skupnimi močmi očistili in uredili traso v dolžini 40 km. Pot poteka po razgibanem območju Karavank in Mežaklje. Da bi jo približali vsem planincem in drugim ljubiteljem hoje v naravi, so se odločili, da vsako leto v septembru organizirajo pohod pod nazivom »Po poteh partizanskih kurirjev NOV«. Iz skromnih in negotovih začetkov pred leti sedaj ta pohod dobiva vse večje razsežnosti.
Letošnji pohod, ki bo v soboto, 27. septembra, bo že tretji. Prvih dveh se je udeležilo približno 1700 pohodnikov, med njimi največ mladih, in sicer učencev osnovnih in srednjih šol iz jeseniške občine. Pohod je privlačen še posebno zato, ker se udeleženci lahko odločijo za tri variante, glede na telesno pripravljenost.
»Za letošnji 3. pohod se še posebno skrbno pripravljamo«, pravi predsednik organizacijskega odbora Justin Taler. »Želimo doseči, da bi bil ta dan resnično rekreacijski praznik v naši krajevni skupnosti. Tudi tokrat pričakujemo precej mladih in seveda tudi drugih pohodnikov, ne le iz jeseniške občine, temveč tudi iz drugih krajev Slovenije. Želimo, da spoznajo te naše lepe predele na pragu triglavskega pogorja. Tudi domače planince želimo vzdramiti, saj jih je bilo doslej odločno premalo na pohodu. Veseli smo vsestranske pomoči našega glavnega pokrovitelja LIP Bled-TOZD Mojstrana. Da bo tudi letošnji pohod uspel v zadovoljstvo vseh, pa bodo pri pripravah in izvedbi sodelovali zali društev in družbenopolitičnih organizacij. Delno bomo tudi spremenili nekoliko nevarnejši del trase v Karavankah, tako da bo resnično varna in prijetna za vse.«
Poleg zdrave hoje v naravnem okolju udeleženci na tem pohodu negujejo revolucionarne tradicije naše preteklosti, predvsem junaštvo nekdanjih kurirjev med NOB. Vsi pohodniki prejmejo knjižico, kjer potem vsako leto vpisujejo udeležbo ter spominsko značko. Letos organizatorji pripravljajo še posebno pester zaključek pohoda v Mojstrani s partizanskim mitingom.
JANKO RABIČ
Dan Lesnine na Kredarici
V soboto, 13. septembra, bo dan na Kredarici posvečen Lesnini, ki je na tej planinski postojanki preuredila staro skladišče v pristavo. Ker bodo ob tej priložnosti obiskali Kredarico številni delavci Lesnine, bo postojanka 12. t. m. zasedena, zato naprošajo planince, naj si ta dan poiščejo prenočišče v drugih postojankah.
Novogoričani in Kobaridci na Gran Paradisu
Z izredno lepo uspelega pohoda se je pred dnevi vrnilo 80 članov PD Nova Gorica in Kobarid. Za cilj so si izbrali 4061 metrov visoki Gran Paradiso v Italiji. Čeprav močno leden in zasnežen, je bil dostopen vsem, zadovoljstvo je bilo popolno, zahvala za uspešen vzpon in sestop pa velja prizadevnim vodjem obeh planinskih društev, ki že dlje časa tesno sodelujeta.