Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 10.05.1993

Delo, Šport: ... Uspešen alpski pokal - Brata Karničarja 6.

Drejc in Luka Karničar sta na zadnji tekmi v tej konkurenci pridobila nove točke in v končni uvrstitvi pristala na 8. mestu
Za Drejcem in Luko Karničarjem (AO Jezersko) je tudi zadnja preizkušnja 4. alpskega pokala 93, alpinističnega smučarskega rallyja. XXXIII. Rally del Adamelo jima je prinesel še eno odlično uvrstitev - 6. mesto. Med dvaindvajsetimi ekipami iz Italije, Slovaške, Avstrije, Češke in Slovenije sta spet zmagala italijanska šampiona iz Albosaggia Boscacci in Murada.
Tokrat so prvo etapo začeli v slabem vremenu, saj je zjutraj, v dolini deževalo, više pa je bilo oblačno in zapadlo je tudi nekaj centimetrov novega snega. Po startu malo ven iz mesteca Ponte di Lagno blizu prelaza Passo Tonale (1300 m) jih je najprej čakala uro in pol peš hoje, da so prišli do snega. Na smučeh so nato prišli do višine 3350 m na Adamellu in se spustili do koče Garibaldi (2550 m), kjer so prespali. Po obeh specialnih preizkušnjah prvega dne (tek in veleslalom) sta bila odlična peta. Za zmagovalcema sta v teku na smučeh v hrib zaostala za dobri dve minuti (300 m višinske razlike, šestnajst minut in 9. mesto), v veleslalomu po zaradi južnega snega težki progi pa sta bila druga (250 m, devetdeset sekund).
Druga etapa je bila krajša — v lepem vremenu, žal pa je bila na sporedu le ena preizkušnja: povezana vzpon (devetnajst minut) in spust (dve minuti). Za zmagovalcema sta zaostala dve minuti in bila sedma. V končni uvrstitvi sta bila potem šesta.
Seštevek rezultatov treh rallyjev, devetega mesta v Premani (13. in 14. 3. letos), sedemindvajsetega na Rally delle Orbie (27. in 28. 3.) in šestega na Adamellu, jima je prinesel osmo mesto v seštevku Alpskega pokala '93. Zmagovalca sta bila Italijana iz Albosdaggia, ki sta bila dvakrat prva in enkrat tretja.
Naši tekmovalci so si na teh tekmah nabrali precej izkušenj, preveč pa zaostajajo v opremi in pristopu k tekmovanju. Vsak naš tekmovalec nosi skozi vso tekmo dva do tri kilograme težjo opremo kot konkurenti; potem je tu oprema, ki jo tekmovalcem nosijo spremljevalci, predvsem pa so veliko stroškov, kolikor jih ne plačajo organizatorji, krili sami.
Nastopi na teh tekmah imajo za Drejca in Luko Karničarja še dodatno vrednost, ker predstavljajo odlično pripravo za smuk s Šiša Pangme, kamor odhajajo naši alpinisti jeseni.

ALEŠ BJELČEVIČ, DREJC KARNIČAR

Nova varianta Južnjaške utehe Ospu
Humar in Poličnik sta zadnji tehnični raztezaj splezala brez varovanja
Tomaž Humar in Damjan Čibej (AO Kamnik) sta 4. aprila v Ospu splezala Peščene katakombe (PrV Karo-Škarja). Tretji raztežaj je A3, ostali od A2 do A2+, obvezna prosta mesta do VI+.
18. aprila pa je Humar z Robijem Poličnikom ponovil Južnjaško uteho (PrV Bogataj-Oblak). Po Humarjevo so ocene raztežajev tele: A1, A3 + , A2-3- in A3-4. V zadnjem raztežaju sta naredila novo varianto. V prvotni smeri se je namreč odlomila luska, zato sta plezala malo bolj v levo. Pod previsno ploščo sta se na zataknjenem klinu spustila navzdol in prečila v levo (v originalu se začne prečka nad ploščo), potem pa naravnost gor, ves čas s hudičevimi kremplji in povsem brez klinov, dokler nista malo pod vrhom prišla do poči v originalni smeri, kamor sta lahko zabila prvi klin. Varianta je zaradi slabega varovanja najtežji raztežaj v smeri. Humar ga je ocenil A3-4, original pa je ocenjen A3.

(AB)

Vodnik po primorskih stenah
Izšel je vodnik za Osp, Mišjo peč, Črni Kal, Kubet, Napoleoniko in Obalno cesto

Aleš Lipnik in Miloš Kolšek sta že dolgo obljubljala »vodnik za Osp«, za naše najbolj znano plezališče in okolico. Sedaj je na razpolago. Kupiti (750 SIT) ga je mogoče v ekonomatu Planinske zveze Slovenije na Dvoržakovi 9, pri Elici v Ospu ali pa naročiti (alpinistični odseki in skupine tudi s popustom) direktno pri avtorjih: Aleš Lipnik, Skale 130, 62320 Velenje. 062 855-109 oziroma Miloš Kolšek, Pod hribom 14, 61000 Ljubljana, 061 551-239.
Vodniček je klasičnega formata (A5), ima 50 bogato potiskanih strani, obilico skic in shem pa tudi kratkih zapisov o posameznih plezališčih in smereh. Ob osrednji Osapski steni je predstavljen še levi in desni del Velike stene, Babna (skupaj 45 smeri). Mišja peč (32 smeri) pa še Raj nad Črnim Kalom, stenice pri Kubetu in Mlinih, od italijanskih pa tisto na Napoleonovi in Obalni cesti. Niso čisto vse, prav veliko (predvsem letošnje) jih pa tudi ne manjka. Na koncu je tudi kratek povzetek v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.

FRANCI SAVENC

Mladi plezalci prvi
Visoka zmaga Slovenije na prvem izmed mednarodnih mladinskih prvenstev v Italiji - Po tri prva in druga mesta ter dve tretji

BOLZANO — Po lanskem uspešnem nastopu slovenskih plezalcev na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu se je v naših športno-plezalnih krogih rodila ideja o organizaciji vsakoletne serije mladinskih prvenstev, ki bi omogočile sprotno spremljanje napredka najbolj perspektivnih. Predlog je bil s strani organizatorjev tekmovanj in trenerjev mladih plezalcev iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije z zanimanjem sprejet.
Prve preizkušnje se je udeležilo kar enainpetdeset plezalcev iz štirih držav, v Bolzanu pa je nastopilo tudi petnajst naših predstavnikov, ki so s svojim napredkom močno presenetili. Tri prva in druga mesta ter dve tretji kažejo, da so bili naši mladi športni plezalci prepričljivo boljši. V Bolzanu so premagali prav vse nasprotnike z lanskoletnega svetovnega prvenstva. In po besedah selektorja slovenske mladinske reprezentance Blaža Jereba bi se s pravilno zastavljenim delom (ki očitno že je) in večjo finančno podporo dalo narediti še marsikaj. Svet stoji na mladih, prav tako tudi prihodnost našega športnega plezanja, ki ima z enim izmed najbolj razvitih tekmovalnih sistemov na svetu in množico obetavnih plezalcev odlično izhodišče za doseganje vrhunskih rezultatov.
V Bolzanu je bilo slutiti veliko razočaranje le nad organizatorji prireditve, ki si glede na veliko število sponzorjev ne bi smeli privoščiti napak, kot so na roko izpisani rezultati. Velik plus vseh športno plezalnih tekmovanj v tujini pa je sama lokacija prireditev, ki se po pravilu odvija na razstaviščih. Tam ima možnost ogleda na tisoče ljudi, o čemer z našimi tekmami v telovadnicah lahko samo sanjamo.

PREPRIČLJIVO BOLJŠI - Zmagovalna ekipa Slovenije v športnem plezanju v Bolzanu.

Rezultati - deklice (75, 76 77): 1. Arnold (NEM), 2. Rei gier (AVS). 3. Čufar (SLO); de klice (78 in mlajše): 1. Poček, 2. Gradišar. 3. Štremfelj K. (vse SLO); dečki (79 in mlajši): 1. Gabi (AVS), 2. Strojan, 3. Burnik. ... 5. A. Štremfelj (vsi SLO); dečki (77. 78): 1. Bračič. 2. Čehovin (oba SLO), 3. Mainardi (ITA) ... 6. Filipič, 7. Burjek, 11. Velikanje (vsi SLO); dečki (75, 76): 1. Šeliga (SLO), 2. Sanganas (NEM), 3. Mario (ITA), 5. Šanca, 6. Novak (oba SLO); ekipe: 1. Slovenija 77 točk, 2. Italija 41 točk. 3. Nemčija 31 točk, 4. Avstrija 29 točk.
Udeležbo slovenske mladinske reprezentance na prvem mednarodnem mladinskem prvenstvu so podprli Demokrati in Autocommerce Ljubljana.

NUŠA ROMIH

Imena, meritve, poskusi
Druga najvišja gora sveta K2, cilj naše odprave, ima zelo pisano zgodo vino poimenovanj in meritev - Ali bo D. Karničarju uspel spust z nje?
Slovenska alpinistična odprava K2 '93, ki je včeraj odšla na pot pod vodstvom Tomaža Jamnika, ima v prvi vrsti za cilj opraviti pristop na drugi najvišji vrh sveta K2, na katerega še ni stopila noga našega alpinista, Davorin Karničar pa bo ob tem poskusil tudi smučati z njega, kar se doslej ni posrečilo še nikomur. K2 je pravzaprav le oznaka (od Karakorum 2) s topografske skice, ki jo je 1856 pripravil popotnik in raziskovalec T. G. Montgomeric. Bolj pošteno bi bilo, če bi ime gore pisali Čogori (transkribirajo tudi Chogo Ri, Tschogori ipd.), kar v jeziku Balti pomeni Velika gora ali Gora gora; kašmirsko ime je Lama Pahar, uradno kitajsko (gora je namreč na meji) pa Qogir Feng.
So pa to mogočno goro hoteli v preteklosti »pokloniti« že prenekateremu. Znana so poimenovanja Vrh Cesarja Nikolaja, Mount Albert, Mount Montgomeric, Mount Waught ... Z enakih pobud se je rodilo tudi ime Godwin Austen Peak, ki ga nekateri še kar naprej uporabljajo, celo v atlasih. Uradna višina gore je 8611 m, meritve in izračuni pa so dali že vrsto različnih podatkov. Survey of India, družba, ki je v letih 1857 — 58 opravila prve meritve: 8761, 8760 in 8610 m... Izračuni leta 1987 pa so znesli kar 8859 m! Torej enajst več kot je uradno visoka najvišja gora sveta Everest; polemik o prvenstvu in višini enega in drugega pa kaže še niti ni konec.
Prva doslej znane raziskave Severnega Baltora, kjer je cilj naše odprave, so opravili Britanci pod vodstvom II. II. Godwin Austena že leta 1861. Z goro pa so se prvič spopadli 1902. Mednarodna odprava pod vodstvom O. Eckensteina pa si ni izbrala najboljše smeri. Poskusili so z ledenika Godwin Austen po desnem razu z vzhodni steni, smer, ki še danes ni bila v celoti realizirana. Kljub temu sta J. Jacot Guillarmod in V. Wesley dosegla za tisti čas spoštljivih 6200 m. Sedem let kasneje so prišli Italijani (vodja L, Amadeo di Savoia) in se povzpeli na 6000 m, 1938 pa Američani (Ch. Houston) na 8000 m in leto kasneje (tokrat pod vodstvom F. Wiessnerja) celo na 8385 m. Tudi prva povojna (šele peta) odprava je bila ameriška. Prišli so 1953 in to spet pod vodstvom izkušenega Houstona, toda ni jim bilo dano. Leto kasneje je prvenstvo pripadlo Italijanom. Vodil jih je A. Desio, na vrh pa sta 31. julija prišla A. Compagnoni in L. Lacedelli po smeri (Abruški greben, Normalka, tudi Italijanska ali Smer prvopristopnikov), ki so jo tokrat izbrali naši. Ni bilo lahko, imeli so kar devet višinskih taborov (na 5400, 5800, 6200, 6400, 6680, 6970, 7350. 7630 in 8060 m), toda uspeh je imel izjemen odjek.
Abruški greben so prvi ponovili Japonci, toda šele 1977 (dva pristopa). Amerikanci pa so 1978 speljali še eno smer (varianto); začeli so po smeri prvega poskusa (leta 1902), potem ko so prišli pod vršno gmoto, pa so prečili na greben. Opravili so četrti in peti pristop.
1981 so - če povzamem v nadaljevanju le nekaj najpomembnejših dogodkov - Japonci preplezali Zahodni greben in leto kasneje (ob drugem poskusu) še Južni steber. 1986 sta Kukuczka in Piotrowski (med sestopom se je smrtno ponesrečil) preplezala še eno novo smer. Istega leta je nastala tudi slavna Magic Line, tudi Poljska smer, po JJZ grebenu. Beghin in Profit sta 1991 preplezala smer po SZ grebenu in S steni …
Slovenski alpinisti so se s Čogorijem prvič spoprijeli med meddruštveno odpravo Karakorum '86, ki jo je vodil Viki Grošelj. Tomo Česen je sam ponoči »za spoznavanje« preplezal JJV raz (pred njim je mednarodna odprava v istem dosegla le 7500 m, za njim pa Španci 8350 m, na vrh pa menda po tej smeri ni prišel še nihče), toda le do Abruškega grebena, po katerem je potem ravno še pravi čas sestopil; razdivjano vreme je na K2 tedaj terjalo rekordno število žrtev. Dve leti kasneje pa je prišla pod goro še odprava pod vodstvom Tomaža Jamnika, prva, ki je imela v načrtu tudi vzpon na vrh. Lotili so se še vedno neponovljene Magic Line, toda zaradi nemogočih razmer ni in ni šlo, tako kot tudi ne po Abruškem grebenu, na katerega so se potem zadnji trenutek preorientirali.
Ob letošnjem poskusu naj jim bo torej malo bolj naklonjeno vsaj vreme, razmere so namreč tiste, ki tako ali drugače onemogočijo večino odprav. Tehničnih težav namreč, vsaj takih, ki jim ne bi bila kos klasična odprava kot je naša, v smeri ni, je pa seveda velika nadmorska višina, ki bo glavna prepreka tudi ob morebitnem smučanju Dava Karničarja in seveda tudi sama dolžina smeri.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Izpiti za alpiniste
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje razpisuje spomladanski rok izpitov za sprejem med alpiniste. Ti bodo v soboto, 29. t.m., v telovadnici Gimnazije Šentvid, s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Kandidati morajo biti starejši od osemnajst let in morajo izpolnjevati pogoje za sprejem med alpiniste, za kar jamči njihov alpinistični odsek. Stroški izpitov so 2000 tolarjev za kandidata, prijave s potrdilom o plačam kotizaciji se pošlje najkasneje do 17. t.m. na PZS, Dvoržakova 9.

Koča pod Ojstrico odprta
PD Solčava obvešča, da bo koča na Klemenči jami (Koča pod Ojstrico) od 15. maja dalje odprta vsak dan. Koča ima štirideset ležišč. Sicer pa so v tem času v Logarski dolini plezalsko zanimive stene predvsem Peči, ki so že vse kopne; Rjavčki vrh ni več zasnežen, moker pa je še, v Ojstrici pa je bilo pred tednom snega še precej.

(AB)

Spominsko srečanje pod Belo pečjo
V nedeljo, 2. maja, je bilo pod Belo pečjo pod Storžičem drugo srečanje alpinistov v spomin na Jožeta Rozmana. Na njem so plezalci opravili kar dvaindvajset ponovitev različnih smeri.
Največ so plezali Božično (VI-, A2, 120 m), ki poteka v desnem delu Bele peči in spada med daljše. Ponovili so jo Janez Lončar in Ludvik Rožič, Slavko Rožič in Matej Meglič, Filip Bence in Janez Primožič (vsi AO Tržič), Suzana Gorjup in Viktor Relja (AO Kranj). Hruševo (VI, A2, 120 m) sta plezala Primožič in Bence, Desno (VI, A2, 100 m) pa Miran Godnov in Blaž Belhar. Soj pot (V, Al, 100 m) so ponovili Relja in Gorjup ter Koren in Janko Meglič, Planšarsko (VI, A2, 130 m), Bence, Primožič, Godnov, Belhar, Slavko Rožič in Janko Meglič, Fazanovo (VI-, Al, 100 m) Mirko Rozman in Milan Meglič, Smodlaka (V, 100 m), Matej Meglic in Andrej Zaman, Sleparsko (V-/ III-IV, 100 m) Matej Meglič in Andrej Zaman, Mirko Rozman in Miran Meglič, Slavko Rožič in Slavko Rožič mlajši ter Igor Ravnikar in Natalija Oberč (AO Matica). Varianto Golcarske sta zlezla Godnov in Belhar, Katastrofalo (III-IV, 100 m) Zaman in Matej Meglic, Dolinsko (VII+/VI-, 100 m) Slavko Rožič in Janko Meglič in Smer ob stebru (IV +/III, 100 m) Milan Meglič in Mirko Rozman, Janko Meglič pa jo je soliral.

(AB)

VTK memorial
V petek, 28. t. m., bo v Planinskem domu Tamar tradicionalno srečanje v znamenju memoriala VTK. Člani nekdanjega AO Univerza in Akademskega AO, ki so vsako zadnjo nedeljo v maju pripravljah smučarsko tekmovanje v spomin Vavpotiča, Tominca in Kovačiča, vabijo na tovariški večer in smučanje s Kotovega sedla. Snega sicer ni toliko kot prejšnja leta, ni pa še povsem izginil. Do parkirišča pri domu pa se seveda že da pripeljati z avtom.

FRANCI SAVENC

Akcije Mladinske komisije PZS
Letos poleti bo Mladinska komisija izvedla enajst tečajev - seminarjev in taborov, ki so namenjeni mladim in njihovim mentorjem.
Tečaj za mladinske planinske vodnike v Bavšici bo v treh izmenah: od 29. 6. do 8. 7.. od 9. 7. do 17. 7. in od 27. 7. do 5. 8. Rok prijav je 10. maj. Prijavljena morajo biti stari sedemnajst let ali več, imeti morajo zdravniško potrdilo o primernem zdravstvenem stanju, opravljen preizkus znanja iz prve pomoči in devetih strokovnih predmetov in opravljenih zadostno število tur, katerih zahtevnost je odvisna od tega, za katero vodniško kategorijo se prijavljajo. Sprejemni izpiti bodo med 10. in 15. majem.
Republiški seminar za mentorje planinskih skupin bo v Bavšici od 14. do 22. avgusta. Rok prijav je 15. 6. Program seminarja je podoben programu za mladinske vodnike.
Ves program izobraževalnih akcij je objavljen v Razpisu vzgojno izobraževalnih akcij, ki ga je izdala Mladinska komisija pri PZS. Drugi tečaji in tabori bodo predstavljeni v prihodnjem.

ALEŠ BJELČEVIČ

Koča na Kriški gori
Priljubljena obnovljena postojanka bo letos predvidoma redno oskrbovana od 15. junija do 15. septembra. Za to razdobje iščejo upravljala, PD Križe, zanesljivega oskrbnika s sodelavci, ki bi jim tej priljubljeni planinski postojanki uspelo obdržati njen dolgoletni sloves. Pisne prijave sprejemamo na naslov PD Križe do vključno 12. t. m.


Na Goro gora K2 gre devetčlanska odprava
Slovenski alpinisti gredo na pot v nedeljo - Deseti osemtisočak Vikija Grošlja - Tudi spust

LJUBLJANA — Slovenska alpinistična odprava K2 1993, na drugi najvišji vrh sveta (8611 m), poleg Anapurne edini, na katerega se Slovenci še niso povzpeli, gre na pot v nedeljo, 9. t. m., ob 8.45 z brniškega letališča, oprema devetčlanske odprave, ki je osrednja slovenska alpinistična akcija letos, pa bo že danes v Islamabadu. Odprava načrtuje, da bo spet doma 4. ali 5. avgusta.
Na tiskovni konferenci v Smeltu je vodja klasične odprave Tomaž Jamni k predstavil svoje moštvo, ki bo poskušalo osvojiti Goro gora v Karakorumu, kakor imenujejo K2. To so Damjan Meško (zdravnik), Stipe Božič (tudi snemalec), Viki Grošelj (ki mu bo K2 deseti osemtisočak), Davorin Karničar (ki načrtuje spust s smučmi), Boštjan Kekec, Rado Nadvešnik, Zvonko Požgaj in Boris Sedej.
Odprava, ki načrtuje vzpon brez podpore višinskih nosačev in dodatnega kisika in ima skoraj štiri tone opreme in hrane, se bo poskušala povzpeti na vrh po smeri prvopristopnikov, članov italijanske odprave Lacedellija in Compagnonija (1954), torej preko vzhodnega grebena (smer Abruzzi).
To bo sicer tretji spopad slovenskih alpinistov s K2. 1986. leta je Tomu Česnu s solo vzponom uspelo preplezati novo smer JV steni in jo na višini 8000 m priključiti na smer prvopristopnikov, vrha pa pri tem vzponu ni dosegel. 1988. je goro (rezervacijo je bilo treba opraviti dve leti poprej, vrh »stane« 3.000 dolarjev, za morebitno posredovanje s helikopterjem je bilo treba položiti 4.000 dolarjev, za onesnaževanje 1300 dolarjev) naskakovala dvanajstčlanska močna odprava po JV stebru, vendar je zaradi slabega vremena odnehala pod vrhom. Proračun odprave je 90.000 dolarjev, od tega 56.000 samo v Pakistanu, od tega pa 25.000 za nosače.

HENRIK ÜBELEIS

Značilnost odprave je tudi, kakor so povedali, še, da ima enega samega glavnega sponzorja - SMELT.
 

  10.05.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40364

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice