Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 22.11.1974

Delo, Šport: ... Sklepi sestanka KA

V torek je zopet zasedala komisija za alpinizem PZS, ki je med drugim sprejela tudi koledar akcij do konca letošnjega leta. V torek, 3. decembra bo zopet sestanek komisije za alpinizem, 4. decembra bo v Ljubljani sestanek načelnikov AO, v soboto, 7. decembra pa bo v Kamniški Bistrica zbor alpinistov. Teden dni za tem bo izredna skupščina PZS, na kateri bo KA predvidoma tudi sodelovala z nekaterima predlogi, od 20. do 22. decembra pa bo potem še zimski del tečaja za GV.
Komisija za alpinizem je sprejela tudi sklep, da morajo vodstva AO in AS v najkrajšem času sporočiti, oziroma predlagata tiste svoje člane, ki bi zaslužili pohvalo oziroma nagrado.

Kamniška AŠ
Pred tednom dni se je uradno pričela tudi alpinistična šola v Kamniku. Ker je večina tečajnikov že izšolanih mladinskih vodnikov, bo šola letos lahko nekoliko krajša (manj teoretičnega dela), zato pa bodo večji poudarek dali praktičnim vajam in skupnim turam.

Saudanu vreme ni bilo naklonjeno
Saudan ni mogel smučati z vrha Aconcague, odsmučal je »le« z višine 6700 m (Aconcagua meri 6960 m). Vrh je bil menda tako spihan (glavna sezona zanj je december, januar), da mu to ni uspelo zaradi pomanjkanja snega. Njegova stalna spremljevalka Marie-Jose Valencot, ki je tudi nameravala smučati skupaj z njim, se je morala zadovoljiti le s 5800 m.

O McKinleyu v Mariboru
PD TAM vabi danes zvečer ob 18. uri na planinsko-alpinistično predavanje o letošnji odpravi na najvišji vrh Severne Amerike, 6187 m visoki Mount McKinley. Predaval bo Joco Balant in sicer v prostorih Visoke komercialne šole (nova stavbe v Resljevi ulici). Vstopnice so že v prodaji v društvenih prostorih PD TAM.

Plezalni vrtci
Že pred deset in več leti so alpinisti spoznali, da jim trening v gorah ne zadostuje več. S pomočjo planinske organizacije in raznih mecenov so si pričeli v mestih postavljati plezalne vrtce. V Münchnu imajo dva betonska, Angleži so si »uredili« nekaj zidov opuščenih stavb, prav tako kot Francozi, imajo pa tudi posebne naprave v telovadnicah. Japonci so si v Tokiu uredili dve nadstropji pročelja športne hiše itd. Pred kratkim pa so dobili svoje vežbališče tudi v Bolzanu. Sekcija CAI je v velki občinski dvorani postavila umetno steno iz dolomita in granita - dolgo 20 in visoko 6 metrov. Prav vse, ali skoraj vse so predvideli na njej: stebre, raz, zajede, kamin z zagvozdenim balvanom, težavne prečnice itd. Poleg tega pa ima jo še del, ki je rezerviran za trening ekstremistov.
In kako bo pri nas? Zamisel koroških alpinistov, da bi steno Male Raduhe »preuredili« v plezalni vrtec ni naletela na odobravanje. Obisk naših alpinistov v avstrijskem plezalnem (naravnem) vrtcu je sicer nekoliko razgibal duhove, toda nič več. Morda pa bi vseeno veljalo ponovno razmisliti o zamisli, da bi Turnc pod šmarnogorsko Grmado nekoliko očistili, opremili s stalnimi klini in - morda postavili še zasilno slačilnico ter pripravili nekakšen vodnik z opisom najprimernejših mest za trening. Ljubljana pa le ima sedaj toliko alpinistov, da bi potrebovala primeren prostor za trening in alpinistične šole.

Kategorizacija alpinistov
Predlog sekretariata PZJ, da bi se tudi planinci vključili v enotno kategorizacijo športnikov, je v zadnjem času precej buril alpinistične vrste. Toda kljub nekaterim okvirnim predlogom so komisije za alpinizem na koncu vendarle morale sprejeti sklep, da v sedanjih razmerah in z danimi izhodišči kategorizacija ni mogoča, pa čeprav je pogojena s financiranjem kvalitetnega športa.
Alpinisti ne goje tekmovalnega športa, zato je razvrščanje v kategorije nemogoče, plezalni vzponi istih težavnostnih stopenj se med seboj lahko precej razlikujejo, pa tudi vzponi po isti smeri (vremenske razmere). Tudi udeležba na odpravah ne more biti merilo, saj pri izbiri udeležencev ne odločajo le dosežki v stenah, tehnična in fizična pripravljenost in podobno, temveč tudi sociološki momenti, znanje določenih spretnosti, jezikov in podobno. Razen tega vpliva na aktivnost in dosežke v veliki meri tudi izbira partnerja, sredina v kateri se alpinist giblje in podobno.

Za zbiralce značk
Komisija za odprave v tuja gorstva je ob povratku V. Jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo in njenem izrednem uspehu pripravila posebno značko v dveh barvnih inačicah (modri in sivi). Značke so na voljo v ekonomatu PZS, Dvoržakova 9 po ceni 7 dinarjev.

Vrnitev izpod Makaluja
Včeraj navsezgodaj se je v Ljubljano vrnil še naš zadnji letošnji himalajec Matija Maležič, ki je sodeloval v mednarodni alpinistični odpravi v južno steno Makaluja.
V kratki izjavi je Maležič potrdil, kar smo v glavnem lahko razbrali že iz različnih novic: »Dveletno razočaranje se nadaljuje, Makalu še ni osvojen prek južne stene. Dosegli smo le višino 7800 m malo pod našim taborom pet izpred dveh let. 25. oktobra sta prišla v enojko Korich in Gordan (oba neplezalca) in povedala, da drugi nimajo več moči, da bi sledili nama s Stembergerjem. Kljub temu sva s Fritzem še enkrat poskusila. Trojka je bila težko poškodovana in imela sva veliko dela, da sva jo usposobila. 28. oktobra pa sva tudi midva obrnila. Iz baze smo odšli 1. novembra. Povem pa lahko še to, da je za Makalu prek južne stene vedno večje zanimanje. Vredno pa bi bilo poskušati dobiti dovoljenje za spomladi 1976.«

  22.11.1974


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti