Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 23.06.1977

Delo, Šport: ... Zamuda odprave »Karakorum 77«

O tržiški odpravi v Karakorum in o njenih težavah smo že nekajkrat poročali, toda iz zadnjih pisem smo lahko razbrali še nekaj podrobnosti. Iz domovine so odpotovali 8. maja s kombijem in tovornjakom in še istega dne dosegli mejo z Bolgarijo, naslednjega dne pa bolgarsko-turško mejo. Tu so morali odšteti kar 200 dolarjev carinskih in drugih dajatev. Prek Turčije jim je šlo dokaj počasi, ker so imeli veliko makadama ter prelazov. Potem je šlo prek Irana dokaj hitro, toda v Teheranu so se zgrešili, ker so iskali fordov servis. Do meje z Afganistanom so prišli 16. maja, tu pa ni šlo brez »bakšiša«. Zato pa so se na drugi strani zelo razveselili, saj jih je čakal Marko Čibej, uslužbenec Hidromontaže, z uvoznimi dovoljenji za opremo. Zvečer so bili že v Tarbeli, kjer so jih izredno lepo sprejeli delavci mariborske Hidromontaže. Kljub vsej pomoči naše ambasade in drugih prijateljev pa so tu morali čakati kar 17 dni, da so uredili vse potrebno za nadaljevanje poti. 6. t. m. so končno odleteli v Skardu in dan za tem odšli proti svojemu cilju - 8068 m visokemu Gašerbrumu I, za katerega imajo dovoljenje tudi Švicarji, le da za klasično smer (naši nameravajo vzpon opraviti po JZ smeri, ki so jo leta 1936 začeli Francozi).
Letos je tudi v Pakistanu izredno nestabilno vreme. Nevihte so celo v času, ko po tradiciji ne bi smela pasti kaplja dežja. Ledeniki so se pričeli taliti šele konec maja, namesto že aprila. Teden dni pred odhodom naše odprave se je na njihovi poti podrl most in Japonci so se morali začasno vrniti. Tako lahko računamo, da so prišli v bazo šele pred dvema ali tremi dnevi in da imajo kar lepo zamudo, ki jo bodo skušali nadomestiti na gori z boljšo organizacijo.
In še naslov odprave: YUGOSLAV KARAKORUM EXPEDITION c/o Marko Čibej, CO-EM Hidromontaža, P. O. BOX No 10, District Hazara -Tarbela dam colony/Pakistan.

Sovjetski alpinisti na Mt. McKinleyu
Sovjetski alpinisti se, kot kaže, tudi v alpinizmu vključujejo v tok svetovnega dogajanja. Konec maja je šesterica pod vodstvom državnega trenerja pri Sportkomitu SSSR, Vladimirja Šatajeva opravila vzpon na najvišji vrh Severne Amerike. Dva (Mislovski in Ivanov) sta se vzpela po Cassinovi smeri, drugi štirje (poleg Šatajeva še Efimov, Lebedihin in Borisenok) pa po zahodnem rebru. 7. t. m. so odleteli že v Seatle, odkoder se bodo odpravili na vzpone še v Severne Cascade, ki se s tretjim najvišjim vrhom ZDA Mt. Rainierjem dvigajo do višine 4391 metra.

Smučarski spust na Ledine
Strmi spusti na smučeh tudi pri nas niso več posebna redkost, čeprav se z njimi ukvarjajo (tako kot po svetu) le alpinisti. V petek, 10. t. m. sta Kranjčana Iztok Belehar in Tomaž Jamnik smučala z markantnega snežišča v vpadnici vrha Skute in nato po lijaku (tu sta oddrsavala in si pomagala s cepin-kladivom) na Ledine. Sneg je bil nenavadno dober za mesec junij.

Levo od stebra Šit
V soboto in nedeljo sta Zoran Bešlin in Stane Belak (oba Matica) plezala novo varianto levo od stebra v Šitah, ki se diagonalno priključi na smer Kambič-Ribarovič. Nove variante je 10 vrvnih dolžin, polovica od njih je težkih (VI, A3), drugi so lažji, vsa varianta pa je dokaj krušljiva. Zaradi nevihte ponoči in popoldne sta za ves vzpon potrebovala kar 26 ur.

Ponovitev direktne v Štruci
L. Jerman in D. Orehek sta v nedeljo ponovila (5 ur) direktno smer v Štruci, D. Humar in J. Benkovič pa smer treh svedrovcev (7 ur) v isti steni. B. Pollak in J. Požek sta (prav tako v nedeljo) v 5 urah ponovila akademsko smer v Vežici. V soboto pa sta navezi Berlec-Ažman ter Volkar-Marička-Škrlep preplezali zajedo v Skuti, Kramar pa je s tovariši iz Ljubljane preplezal poševno zajedo v Draškem vrhu.

Strnjen kolektiv v Celju
Za celjske alpiniste lahko trdimo, da tvorijo enega najbolj homogenih alpinističnih kolektivov pri nas. Številne so njihove skupne ture, zelo pogosto pripravijo delovne akcije, ki jih popestrijo z vzponi in kadar kaka naveza pleza težko smer, se vedno lahko zanese na tovariše v vznožju. Kvaliteta njihovih vzponov pa je tudi znana.
V petek, 10. t. m. sta se Knez in Zupan do večera povzpela skozi Jugovo grapo do pod Sfinge, ki sta jo naslednjega dne zmogla po smeri imenovani »Obraz«. Tega dne je naveza Zupanc-Bornšek plezala Dolgo nemško smer. V nedeljo pa so vsi štirje ponovili še Skalaško smer s Čopovim stebrom. V »domačem« ostenju pa je ženska naveza Marjana Šah-Milena Kovač ponovila vzhodno smer v Mali Rinki. Zadnji vikend pa so imeli delovno akcijo, med katero so na Korošico (kočo so odprli v nedeljo) nosili okoli 400 kg materiala, nato pa še plezali s tečajniki v Vršičih. Skupno so opravili 33 vzponov.
Naveza Knez-Zupan je v Dedcu preplezala novo smer (Prek sulice: IV-V, A1), ki preči Šarino in izstopi vzhodno od leve po zajedi. Zupan je dan za tem sam preplezal še prvenstveno »smer miru« med desno in SZ razom v Ojstrici (ocena III-IV, mestoma A1) ter še SZ raz, Knez pa prav tako sam Mimo votline, Rekrutsko in Lukmanovo - vse v Vršičih.

Zaključek AŠ v Škofji Loki
Alpinistična šola v Škofji Loki, ki se je je udeleževalo povprečno po 15 tečajnikov, je končana. Imeli so 12 predavanj, zaključek z vzponi pa bo julija na Češki koči. V soboto in nedeljo pa je imel AO skupno turo, ki se jo je udeležilo 10 članov. V Vratih so ponavljali Slovensko smer, Skalaško z Ladjo in Jugovo grapo.

»Tamov alpinist«
Propagandna skupina AO TAM je maja letos izdala prvo številko glasila »Tamov alpinist«, ki predstavlja prijetno osvežitev, pa tudi novost med tovrstno literaturo. Zelo podrobno obravnava pregled dejavnosti odseka v preteklem letu, prinaša opisa in skici obeh prvenstvenih vzponov, ne manjkajo pa tudi opisi doživetij. Za jesen pa načrtujejo že naslednji bilten, ki bo posvečen njihovi odpravi v »Taurus 77«, na katero se marljivo pripravljajo.

Nova smer v Kozjaku
Tudi splitski alpinisti so v domačih gorah v zadnjem času opravili nekaj kvalitetnih vzponov. Božič in Gabelič sta preplezala prvenstveno »armijsko smer« (med 189 in 190 v Smerkejevem vodniku), za katero menijo poznavalci, da predstavlja rešitev enega zadnjih velikih problemov v Kozjaku. Anič in Kovač sta opravila prvo ponovitev smeri 189 (Čulič-Kaliterna) v isti steni, oba v navezi z Ivaniševičem pa sta preplezala še smer 101, ki jo imajo za tehnično najtežjo v Kozjaku. Razen tega so plezali še v Mosoru, Troglavu in Paklenici.

Maričkin žleb
Marija Krmelj, Gabršček, Polajnar in Zupanc (vsi AO Kranj) so 4. t. m. preplezali v Veliki Kalški gori novo smer »Maričkin žleb«, ki so ga ocenili s III (vstop, ostalo I-II), 200 m. Smer poteka levo od »grape med dvema vršičema«.

Prvenstvena v Begunjščici
V sredo, 8. t. m., sta Željko Perko in Vili Vogelnik preplezala prvenstveno smer v S steni Begunjščice (Medvedova zajeda, III-IV, 160 m). V soboto sta Dušan Srečnik in Vili Vogelnik opravila peto ponovitev Arihove smeri v Rakovi špici (10 ur), Slavko Frantar in Iztok Tomazin pa osmo ponovitev (8 ur) Rdeče zajede v isti steni. Dušan Markič in Željko Perko pa sta ponovila Kamniško smer v Vršičih. In še popravek: smer Perko-Štremfelj v Vežici je še neponovljena, plezalca, o katerih smo poročali, sta namreč preplezala le prvi raztežaj.

  23.06.1977


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti