Tone Škarja: PZS in NMA sodelujeta že dlje časa pri vzgoji nepalskih vodnikov, saj sta ob pomoči nekdanje Jugoslavije leta 1979 v Manangu pod Anapurnami postavili zgradbo ...
Ang Čering – predsednik NMA
PZS in NMA (nepalska planinska zveza) sodelujeta že dlje časa pri vzgoji nepalskih vodnikov, saj sta ob pomoči nekdanje Jugoslavije leta 1979 v Manangu pod Anapurnami postavili zgradbo šole, od takrat pa z redkimi prekinitvami potekajo vsakoletni tečaji z vodstvom ali sodelovanjem inštruktorjev PZS. Sodelovanje je ves čas potekalo korektno, saj je pomembno tako za Nepal kot za Slovenijo. Odkar pa sta se na proslavi 50. letnice osvojitve Everesta leta 2003 osebno spoznala predsednika obeh zvez, Ang Čering (Ang Tshering Sherpa) in Franci Ekar, je to sodelovanje dobilo še osebni ton. Zato Ang Čering zasluži tudi osebno predstavitev.
Z osebnimi podatki, poklicnimi in članskimi nazivi, spiski delegacij, ki jih je vodil ali bil njihov član, ter številnimi prejetimi odlikovanji si je težko pomagati, saj je bil že samo seznam tega, ko ga je »potegnil« iz računalnika, dolg tri gosto tipkane strani. Pa vendar:
Rojen 15. novembra 1953 v Kumdžungu, torej najbolj originalen višinski Šerpa, se je Himalaje in alpinizma dotikal le kot področja poslovanja, vendar pa s kratkimi tečaji gorništva v Švici in Avstriji ter tečajem NMA – PZS v Manangu vseeno precej bolj od večine vodij drugih agencij v Nepalu (»Moral sem vedeti, za kaj gre«, mi je rekel.). Pri tem mu je bila v izdatno pomoč poroka z edinko in dedinjo bogatega belgijskega para, lastnikov hotela in potovalne agencije v Katmanduju. Odločilni pa so bili njegov osebni šarm, sposobnost učenja, neproblematično navezovanje osebnih stikov, tipičen čut za posel – kdaj je pravi čas oprijeti se česa in kdaj isto zapustiti. Bil bi lahko tudi uspešen politik, le njegovo šerpovsko poreklo je manj primerno za četrijsko in bramansko smetano, ki resnično vlada v Nepalu. Tako ima za seboj 37 let izkušenj in dela v potovalniškem turizmu, med drugim tudi himalajskem. Bil je ali je lastnik hotelov, trekinške in potovalne agencije, letalskega podjetja, solastnik večih firm, član mnogih nepalskih in azijskih združenj, in tako naprej. Recimo: ko so po razpadu Sovjetske zveze svet preplavili poceni ruski helikopterji, jih je nakupil, ko pa so zaradi pomanjkanja rezervnih delov pričeli padati dol, pa opustil. Poslovni uspeh mu je bil zvezda vodnica, osebna očarljivost pa mu je pomagala ob vseh krizah na dolgem križarjenju po zelo konkurenčnem poslovnem svetu. Za ilustracijo: v Katmanduju se gnete kakih 400 trekinških agencij, njegova je v najožjem vrhu.
Ob vsem so za našo predstavitev najbolj pomembne naslednje funkcije:
Je dolgoletni član predsedstva NMA in zadnja dva mandata (po tri leta) njen predsednik. Letni proračun NMA je kakih pol milijona dolarjev – večinoma od taks za trekinške vrhove, nekaj pa od članarine. Nekaj od tega je treba dati oblastnikom – za Evropo korupcija, za Azijo pogoj poslovanja -, drugo pa porabijo za izobraževanje, prireditve, muzej, poslovanje in potovanja. Letos se mu predsedstvo izteče (»Lahko pa po treh letih spet kandidiram«), je pa lani postal podpredsednik UIAA in predsednik združenja azijskih planinskih zvez (UAAA). Ker je ključni človek pri skupnih akcijah Kitajske, Japonske in Nepala (kjer prvi dve zagotavljata finance, tretji pa oskrbo višinskih taborov in navez) na Everestu in drugod po Himalaji, bo njegov vpliv kvečjemu še večji. Odlično zna tržiti »mali, revni in neodvisni« Nepal med političnimi in finančnimi velesilami. Tudi šola v Managu mu pomeni predvsem sredstvo za mednarodni ugled.
Druga, nič manj pomembna funkcija, zanj pa v bistvu prva, je vodenje lastne agencije Asian Trekking. Med nekaj sto nepalskimi agencijami je ena od dveh, ki imata licenco za odprave v Tibet, kar pomeni, da na papirju (in s tem finančno) skupaj s Kitajci združuje množico odprav tudi drugih agencij v le nekaj uradnih (česar udeleženci in vodje večinoma sploh ne vedo). Skupen letni promet s Kitajci (CTMA v Lasi) ima tako nekaj nad milijonom dolarjev, cilj mu je pa preseči poldrugi milijon, ker bi s tem dosegel višji odstotek provizije od Kitajcev (ki delijo bonitete, oziroma provizijo po polmilijonskih nadstropjih).
Ti dve funkciji po svoje ilustrirata tudi dve plezalni steni. Eno gradi NMA v spominskem parku Kakani, kaki dve uri vožnje od Katmanduja, ki bo uporabna predvsem ob kakih predstavitvah ali uradnih tekmovanjih, drugo, visoko 25 metrov, pa postavlja agencija Asian Trekking kar na lastnem dvorišču v Tamelu, turističnem centru Katmanduja, ki bo vsakomur dosegljiva po nekaj minutah hoje. Vodja gradnje je sin lastnika, zelo simpatičen in sposoben mladenič, Dawa Steven Sherpa. Na decembrskem mednarodnem srečanju alpinistov v Pragi ga je Ang Čering uspešno predstavil mednarodni javnosti in on sebe z odmevnim referatom o varstvu narave (kar je zdaj obvezna tema vseh podobnih dogodkov). Prav tako mu je zaupal vodenje čistilne akcije na Everest leta 2008, sam pa bo skupaj s Kitajci skrbel za odprave na Everest s Tibeta, saj želijo, da se v kitajskem olimpijskem letu ne bi zgodila kaka nesreča ali kak drugačen incident. Ni zanemarljivo, da je Dawa Steven že bil na vrhu Everesta, torej ima že izhodišče boljše, kot ga je imel oče.
Dosedanje življenje Ang Čeringa je torej prava zgodba o uspehu nekega revnega šerpovskega dečka z obetajočim nadaljevanjem. Pravi simbol Azije.
Tone Škarja
To besedilo (s portretom) je bilo objavljeno tudi v Planinskem vestniku - februar 2008.