Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Anton Herle

Čebelar (1932): Starosta slovenskih čebelarjev - ... steber Slov. planinskega društva v Solčavi

Starosta slovenskih čebelarjev

V lepi planinski vasi Solčavi pri Gornjem gradu je dom najstarejšega slovenskega čebelarja gospoda Antona Herleta. Tam je bil rojen dne 10. januarja 1845. Njegov rod se je tja preselil pred 100 leti iz Trboj pri Smledniku.
L. 1876. je naš Herle prevzel po svojem očetu gostilno »pri Vitežiču«, ki je kmalu zaslovela zaradi skrbne postrežbe in dobre kapljice. Tam je bilo zbirališče vseh planincev, ki so prihajali gledat krasoto Savinjskih planin. Herle, ki je poznal vsak kamen tega koščka naše zemlje, je bil vsem turistom dober svetovalec, prijatelj in vodnik. Njegovo ime je kmalu zaslovelo med planinci.

Gospod Herle je vzor podjetnega slovenskega kmetovalca. Vse svoje življenje je posvetil delu in napredku in ni poznal nobenega počitka. Gledal je vedno v bodočnost, nikoli nazaj. Sadovi njegovega truda so se pokazali. Njegov dom v Solčavi je eden izmed najlepših in najtrdnejših. Na obsežnem posestvu gospodarijo že njegovi vnuki, toda ded še vedno ne miruje. Čeprav je že blizu 90 let, najde vedno kaj opravka, če ne doma, pa pri Piskernikovem planinskem zavetišču, ki ga oskrbuje njegov sin Forta. Od nekdaj se je brigal za razvoj slovenske turistike in za povzdigo tujskega prometa. Neumorno je podpiral Savinjsko podružnico SPD. Med vojno je eno leto sam oskrboval Frischaufov dom. Kako velike so Herletove zasluge za planinstvo, dokazuje najbolj dejstvo, da ga smatrajo vsi planinci za steber Slov. planinskega društva v Solčavi.

Član Čebelarskega društva je od vsega početka. Zna pa tudi spretno sukati pero in je bil pred leti stalen sotrudnik »Slov. Čeb.« in ga zakladal s prav jedrnatimi članki. Življenje čebel ga je že od mladosti nenavadno zanimalo in ne more biti brez njih niti sedaj, ko se mu z vso silo obeša deveti križ na še vedno trdne rame. Zaradi čebel je prehodil lep kos slovenske zemlje. Čim je bral, da bo kje kak čebelarski tečaj, ga je vzdignilo in mahnil jo je kar peš n. pr. na dvodnevni tečaj v Il. Bistrico ali na tečaj v Šmartnem pri Kranju. Malenkost mu je bila hoja na Sv. Višarje iz daljne Solčave.

Herle je pa bil tudi dober oče. To ne sme ostati neomenjeno. Svoje otroke je skrbno vzgojil. Žal, da mu je letos smrt pobrala sina drja. Vladimirja, ki je bil gimnazijski profesor v Kranju. Čebelari še vedno po malem. Pred nekoliko leti mu je griža pobrala vse panje. Za čebelami je zelo žaloval in govoril, da je njih smrt slabo znamenje, ki ga opominja, da bo moral iti za njimi. Toda prišla je pomlad in zopet so se znašle v čebelnjaku in naš tovariš Herle se je zaradi njih kar pomladil.

Še vedno čvrst in podjeten kaj rad prihaja v Ljubljano k svojemu prijatelju Rojini, da pokramljata o zlatih starih časih. Leto za leto prihaja na velesejem, kjer razstavlja svoj mojstrsko skuhani vosek. Takrat obišče tudi Društveno čebelarno, da vidi, kaj je novega in kako napredujemo.

Mnogo bi bilo še treba povedati o tem   z l a t e m  č l o v e k u,  kakor ga je nedavno imenoval odličen čebelar, pa Herle tega ne sliši rad. Ne bo nam pa zameril, ako mu želimo v imenu vseh slovenskih čebelarjev, da bi še lepo vrsto let v zdravju užival krasoto domače zemlje, ki mu je tako zelo pri srcu.

Čebelar, 1. november 1932


Anton Herle Starosta slovenskih čebelarjev


Herletovi iz Solčave

Solčavski Nestor je umrl


 

 

1 komentarjev na članku "Anton Herle"

Franci Savenc,

Posredoval (skena iz Čebelarja) Lojze Golob 17.04.14

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40374

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice