Boris Štupar 29.06.2008 07:29 2890 0

Anton Medved: Triglavu

Mogočni glavar, visoki Triglav,
Ti ded tisočerih spominov !
Opeva te toliko sinov,
Sprejemi še moj iskreni pozdrav!

S teboj osamel in vendar vesel,
Četudi v pokrajini ožji,
Jaz čutim ob tvojem podnožji
Široko srce, da glasno bi pel.

Pač vem, da nikdar najjarneji spev
Osrčja bi tebi ne stresel,
A meni je vselej prinesel
Od sivih skalin slovesen odmev.

Da splaval nazaj moj čili je duh
Stoletje nazaj in stoletje,
Ko tebe so moji očetje
Molili, čeprav ti molčal si gluh.

In molčal bi še vsem našim prošnjam —
A danes na tvojem pobočji
V zaupnosti nežni, otročji
Sezidal je rod kapelice hram.

V kapelici tej Devica stoji;
V višave nadzemeljske sreče
Obrača za ljudstvo trpeče,
Čim bližja nebes, mileje oči.

Preminja se rod in časovni tok,
Preminja mišljenje njegovo,
Sam dobo ti staro in novo
Motriš skalo vit, kraljevski visok.

In kažeš rodu globoki značaj,
Da vselej življenje betežno
Zdaj tožno srce, zdaj hvaležno
Dvigaval k Bogu, — k bogovom je vsaj.

Sprejemi zato moj srčni pozdrav,
Družabnik nebeškim ti kresom,
Ti znak hrepenenja k nebesom,
Naš ded in naš sin — visoki Triglav !

Dom in svet

Anton Medved.

Digitalna knjižnica (PDF)

Anton Medved 1869-1910

Kategorije:

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.