Delo.si - Blaž Račič: V AS hočejo lastnino nazaj, naravnih spomenikov pa ni mogoče vračati v naravi.
Popravek: ... Smo napačno zapisali, da sta vrh Triglava in Aljažev stolp v lasti AS Dovje-Mojstrana
Mojstrana – Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana si v postopku denacionalizacije še vedno prizadeva za vračilo 2500 hektarov velike parcele na območju Triglavskega narodnega parka, katere del je tudi Triglavska severna stena.
Upravna enota (UE) Jesenice mora pred ponovno odločitvijo o zahtevku iz enotne parcele izločiti nekaj naravnih spomenikov, ki jih po zakonu ni mogoče vrniti v naravi.
AS Dovje-Mojstrana je zahtevek za vračilo parcele vložila že pred 20 leti, je povedal predsednik AS Dovje-Mojstrana Maks Klinar, vendar kljub že izdanim odločbam postopek še ni končan. Pojasnil je, da z zahtevkom vztrajajo, ker jim je bila parcela z nacionalizacijo leta 1948 odvzeta. Lastnino zahtevajo nazaj, čeprav gre bolj ali manj za težko dostopen skalnat teren okoli Triglava. »Saj smo pravna država, mar ne,« se je vprašal Klinar. Pravi, da je manjši del zelo obsežne in enotne parcele zaraščen z gozdom (nad Aljaževim domom v Vratih), na delu parcele so tudi pašniki, kjer se pase drobnica. AS Dovje-Mojstrana je že lastnica Aljaževega stolpa in parcele na vrhu Triglava.
Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi
UE Jesenice je parcelo AS Dovje-Mojstrana z delno odločbo vrnila že leta 2007, vendar se je na to odločbo pritožil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, je povedala načelnica UE Jesenice Alenka Burnik. Takratno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na drugi stopnji pritožbo zavrnilo, zato je sklad s tožbo sprožil spor na upravnem sodišču, ki je leta 2008 odpravilo odločbi upravne enote in ministrstva ter UE Jesenice naložilo ponovno odločanje o zahtevku. Upravno sodišče je namreč presodilo, da nepremičnina predstavlja naravni spomenik, ki ga po zakonu o ohranjanju narave v postopkih vračila premoženja ni mogoče vrniti v naravi, je pojasnila Alenka Burnik.
Ugotovi naj se, kateri deli parcel so naravni spomeniki
V ponovljenem postopku se je zgodba obrnila. UE Jesenice je leta 2010 zavrnila denacionalizacijsko zahtevo AS Dovje-Mojstrana, ki se je proti tej odločbi pritožila na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo je pritožbo zavrnilo, AS Dovje-Mojstrana pa je nato sprožila upravni spor na upravnem sodišču in ga konec lanskega leta tudi dobila. Upravno sodišče je odločbo odpravilo in UE Jesenice naložilo, da ugotovi, kateri deli parcele, ki jo zahteva AS Dovje-Mojstrana, so razglašeni za naravne spomenike.
Konec aprila je bila na upravni enoti ustna obravnava, na kateri so se dogovorili, da bodo proučili, kateri del parcele je mogoče vrniti v naravi in kateri predstavljajo naravni spomenik in njihovo vračanje po zakonu ni mogoče. Alenka Burnik je povedala, da so naravni spomeniki Triglava Triglavska severna stena in Triglavsko brezno, Okni v Rjavini, Kriški podi in Okno v južni steni Škrlatice. Zato morajo opraviti ustrezno geodetsko odmero parcele skupaj z oceno predvidenih stroškov.
Odmera delov parcele v visokogorju je za geodete zelo zahtevna naloga, je dejal Žare Bernard iz jeseniškega geodetskega podjetja Geosfera. Na vprašaje Dela, koliko bi stala takšna izmera, je povedal, da nima ustreznih podatkov na podlagi katerih bi lahko ocenil vrednost del. Izpostavil je, da je vrednost odvisna predvsem od izbire metode, po kateri bi odmero opravili, pa tudi od zahtev naročnika, števila parcel, ki bi se odmerile, od osnovne parcele in podobno.
Maks Klinar pravi, da se mu v teh težkih časih ne zdi smiselno trošenje državnega denarja za geodetske odmere zato predlaga, da bi država AS Dovje-Mojstrana vrnila celotno parcelo in v zemljiško knjigo za naravne spomenike vpisala javno dobro. Da bi sami odstopili od zahteve in tako državi pomagali privarčevati stroške postopka, se Klinarju kljub krizi ne zdi smiselno, saj zahtevajo samo vrnitev svoje lastnine.
Blaž Račič