Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Blegoš

Dopoldanski skok na Blegoš v pričakovanju lepih razgledov.

Blegoš

Odhod od doma ob šesti uri zjutraj in se izognem zastojem na avtocestnem obroču a naletim na zastoje zaradi obnove cest. Hitrost vožnje prilagodim reku hiti počasi in prispem v Hotavlje, kjer grem na strmo cesto v Čabrače. Na srečo ne srečam vozila in se peljem mimo cerkvice Sv. Jedrt in parkiram pod domačijo Likar, do koder grem naprej po asfaltni cesti.

 

Vse je mirno, le lajež psa vznemirja tišino, ko stopim mimo domačije na kolovoz ob pašniku, kjer se pase govedo. Že po nekaj korakih prestopim zaporo in sem na stezici, ki se strmo vzpenja po razglednih senožetih. Ob stezici je nekaj cvetja, od katerih izstopajo golostebelne mračice in alpski šetrajnik. Strmina poskrbi za ogrevanje telesa in zato gre jopič v nahrbtnik. Višje pridem na prvi kucelj nad kmetijo, se malce spustim in nato ponovno vzpnem na drugi hribček. Kar nekaj ostankov vojnih norosti je ob poti, od zaklonišč vojakov do bunkerjev, ki so posejani tudi v gozdu. Po nekajminutni hoji skozi gozd pridem do Prve ravni in gozdne ceste, ob kateri stoji pomnik na čas delovanja pokrajinskega vodstva NOB v letu 1944. Blizu poteka sečnja v gozdu in zato spregledam nadaljevanje poti proti vrhu Blegoša in stopim po cesti, kjer je markacija, a da smer ni prava, kmalu ugotovim in se vrnem na mesto smerokazov. Malce premislim in stopim na blatni kolovoz, kjer zasledim na drevesu zapis vrh in smerno puščico. Oddahnem se. Sem na pravi poti, ki je spremenjena v blatno vlako in zato hodim ob njej še dolgo dokler ne preide na krajšo ravnico z nekaj blatne kopeli in nato na kolovoz, ki se vzpenja in vodi levo okoli hriba z vedno bolj odprtimi razgledi daleč naokoli. Kolovoz zapustim, ko vidim oznako za stezico proti vrhu. Stopam skozi redek gozd po nekoliko blatni stezici, pridem iz gozda na travnato pobočje, kjer je odcveteli črni teloh in prvi spomladanski svišč, ki se mu pridruži Clusijev svišč in navadna pogačica, ki ravnokar odpira prve cvetove. Ne gre spregledati kukavičnike in drugo drobno cvetje, ki bo v naslednjih dneh popestrilo hojo pohodnikov.

Zapiha veter in ponovno oblečem jopič ter nadaljujem proti vrhu. V daljavi uzrem Porezen, južnobohinjske vrhove in za njimi kopico najvišjih vrhov Julijcev. Pred menoj je vršnje pobočje Blegoša in tja me ponesejo noge v naslednjih minutah. Na vrhu je pohodnik in kot že ničkolikokrat piha mrzel veter, na nebu se pojavijo prvi oblaki in namesto jasnega razgleda so vrhovi v nekakšni meglici. Pohodnik se odpravi v smeri koče, medtem ko fotografiram, kar je videti od Kobilje glave, Porezna, vrhove nas Soriško planino, Ratitovca in seveda oddaljene vrhove Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Vrh Triglava zakrivajo oblaki in vem, da fotografije ne bodo imele prave ostrine. Poiščem nekoliko manj vetrovno točko in si privoščim odmor z okrepčilom. S seboj imam vroč čaj in to je pravi zadetek za vetrovno ohladitev.

Po nekoliko daljšem postanku na vrhu se odpravim po isti poti nazaj. Spotoma občudujem gorsko cvetje, dosežem gozd in nižje stopim na kolovoz, po kateremse vrnem na blatno vlako in spodnjo cesto. Še malce negotovosti glede nadaljevanja poti, potem pa sprva po cesti in nato po grebenu na Likarjevo senožet, od koder so lepi razgledi na Škofjeloško hribovje. Naredim še kratek premor in nato se spustim do domačije in po cesti do parkiranega avtomobila.

 

Odpeljem do cerkvice Sv. Jedrt, naredim nekaj fotografij, mimo pripelje avto in nato po prazni cesti peljem v dolino.

Značke:
GL4 BaznikS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti