... plezalni center na Zlatem polju dovolj izkoriščen?
Simon Šubic
Je plezalni center smotrn
V kranjskem občinskem odboru Nove Slovenije pozivajo k premisleku, ali bo načrtovani plezalni center na Zlatem polju dovolj izkoriščen, da ne bo predstavljal le dodatnega bremena za občinski proračun.
Kranj – Načrte o izgradnji plezalnega centra na Zlatem polju, s katerim bi gorenjska prestolnica znova lahko postala prizorišče tekem svetovnega pokala v športnem plezanju, je Mestna občina Kranj obelodanila lani poleti. Na občini upajo, da bi ga v okviru javno-zasebnega partnerstva morda lahko zgradili že v letu 2024. Nad velikopoteznim načrtom vsi niso navdušeni, tudi Irena Dolenc (NSi) je na zadnji seji mestnega sveta župana Matjaža Rakovca in mestno upravo pozvala k temeljitemu premisleku o smotrnosti drage naložbe, saj bo po njeni oceni že samo projektiranje stalo blizu pol milijona evrov.
»V Sloveniji je zdaj kar naenkrat velik interes za postavljanje dvoran s plezalnimi stenami. Gradilo se bo v Ljubljani, svetovno prvenstvo 2022 bo v Kopru. Kaj to pomeni za Kranj? Smo zamudili vlak za gradnjo dvorane s plezalno steno? Ali bo Kranj v prihodnosti prizorišče velikih tekem, če bo toliko ponudnikov dvoran v Sloveniji? V NSi nas skrbi, da bo dvorana služila samo za treninge, tako kot praktično tudi skakalnica na Gorenji Savi, ki je absolutno premalo izkoriščena. Dobro bi morali premisliti, preden se lotimo projektiranja in nato investicije,« je dejala Dolenčeva in dodala, da njena stranka že dolgo opozarja na nujnost priprave plana investicij v športno infrastrukturo v Kranju. »Nikoli ne bomo imeli dovolj denarja, da bi celostno podpirali vse športe. Vsak novozgrajeni športni objekt bi moral imeti tudi vizijo, kako bo del stroškov pokrival sam s trženjem, da ne bodo vsi stroški spet padli na občinski proračun in s tem povečevali tekočo porabo,« je razložila.
Podžupan Janez Černe (SD) je odgovoril, da nova dvorana na Zlatem polju ne bi bila namenjena samo plezanju, ampak vsem dvoranskim športom, glede financiranja projekta pa ni predvideno, da bi ga izvedli z občinskim denarjem. »Mestna občina Kranj se je v tem projektu skozi proračun zavezala, da bo pridobila projektno dokumentacijo in zagotovila zemljišče. Pogovarjamo se z ministrstvom za šolstvo, da bi morebiti bilo ministrstvo investitor, če pa ne, je druga opcija javno-zasebno partnerstvo,« je dejal Černe. Kot je poudaril, pri gradnji plezalnega centra ne bi šli v takšno javno-zasebno partnerstvo, kot so ga v Kranju v preteklosti uporabljali za gradnje šolskih telovadnic. »Razlika je ta, da bo ta dvorana namenjena samo športu, občina torej ne bo imela mesečne obveznosti in ne bo plačevala ničesar, potem ko bo dvorana postavljena. Z vložkom projektne dokumentacije in zemljišča pa bomo lahko omogočili subvencionirane cene za šport,« je povedal.
Po Černetovih besedah takšne dvorane, ki bi zadostila vsem zahtevam mednarodne plezalne zveze, drugod v Sloveniji ne bo: »V Kopru, vemo, da je zunanje plezališče, v Ljubljani pa bo dvorana tudi bolj namenjena treningu, kakor smo seznanjeni na Mestni občini Kranj.«