Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bojišče na soški fronti

Gorenjski glas - Jelena Justin: Matajur (1642 m) - Mejna gora med Italijo in Slovenijo je čudovit razglednik. Obenem se je tukaj pisala zgodovina prve svetovne vojne. Gora, ki jo je izoblikovala voda.

Matajur je razglednik nad Kobaridom, na meji z Italijo, ki pa ne predstavlja tudi narodnostne meje, saj so vasi na italijanski strani slovenske. Vrh je osamljen in precej nižji od sosednjih vrhov Julijskih Alp, zato pa je toliko lepši razglednik. Planinci nanj običajno pristopajo iz Italije, s slovenske strani pa vodita dve poti in eno bomo danes prehodili tudi mi. Matajur se dviga nad Kobariško kotlino in Slovensko Benečijo. Glavni vrh je visok 1642 m in leži na italijanski strani hriba. Najvišja točka slovenskega dela je Mrzli vrh s 1358 metrov nadmorske višine.
 
Najbližja pot do Kobarida je preko Cerknega, po t. i. Iliriki, cesti, ki je precej ovinkasta in naporna. Na Idrskem zavijemo levo v vas Livek. Do tja je približno 5 kilometrov klanca, v vasi pa nas smerokaz usmeri desno proti Matajurju in vasi Avsa. Zapeljemo se skozi vas, kjer nam znak P in spodaj 300 m da vedeti, da je v bližini urejeno parkirišče. In res je. Parkiramo in na drugi strani ceste na drevesu zagledamo smerokaz Matajur, stara pot.
 
Prvi koraki potekajo strmo skozi gozd, ko dosežemo kolovoz, po katerem nadaljujemo levo. Na naši desni strani se odpre lep razgled. Kmalu na drevesu opazimo puščico, ki nas usmeri levo po travniku navzgor. Na vrhu travnika zavijemo desno v gozd. Pot se zložno vzpenja, preči še en travnik, sicer pa poteka po gozdni grapi. Za markacijami bodimo pozorni. Višje prestopimo ograjo in nadaljujemo desno. Ko se nam razgled odpre levo, v daljavi vidimo vrh Matajurja, pred nami pa križišče cest, ki najmanj vztrajnim skrajšajo pot vzpona. Pod nami, na desni strani je Idrska planina, pred nami pa Mrzli vrh. Povzpnemo se nanj in na drugi strani sestopimo. Srečali smo se z markirano potjo, ki tudi pride z Avse preko Idrske planine.
 
Nadaljujemo levo in kmalu skrenemo desno. Malenkost izgubimo na višini in dosežemo pot, ki nas vodi ob močvirnatem delu navzgor. Svet, ki je trenutno še rahlo zasnežen, je tipično kraški svet, poln škrapelj. Višje zavijemo levo in po strmem delu dosežemo greben.
 
Greben je poln apnenčastih kamnov, ki dajejo slutiti, da je bila resnično voda tista, ki je oblikovala goro. Z vrha se odpira čudovit razgled na vse strani neba. Pred nami je Krnsko pogorje. Krn je z Matajura čudovit. Njegova streha je videti prav idilično. Na slovenski strani Matajurja je greben Breginjskega oz. Kobariškega Stola, ki se dviga visoko nad Učjo in Nadižo, in se nadaljuje naprej v greben Muscev, vse tja do Velikega Karmana.
 
Sestopimo po poti vzpona, lahko pa se na Avso vrnemo tudi po spodnji poti, mimo Idrske planine. Kolovoz nas pripelje v vas, potem nas pa čaka še približno 400 m asfaltirane poti do jeklenega konjička.
 
Naj na koncu še omenim, da je bil Matajur tudi prizorišče bojev v času prve svetovne vojne, na morišču soške fronte. Združene avstro-ogrske in nemške enote so 24. oktobra 1917. leta začele ofenzivo in prebile fronto pri Bovcu in Tolminu. Vrh Matajurja je 26. oktobra iz italijanskih rok po skoraj 50 urah neprekinjenih bojev uspelo prevzeti Erwinu Rommlu. Na močno utrjenem Matajurju je približno 1000 mož zajelo okrog 9000 italijanskih vojakov. Italijanski porazi so se vrstili, dokončno pa so bili poraženi v začetku novembra, 200 km zahodneje, na reki Piavi.
 
Nadmorska višina: 1642 m
Trajanje: 5 ur
Višinska razlika: 800 m
Zahtevnost: 2 zvezdici
 
Jelena Justin 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti