Mitja Šorn: Začelo se je z debatami v petek, ko sva se z Lukom vozila delat v Logarsko dolino. Baje se delajo vodnati slapovi, taki ki so redko narejeni. Ja res je mraz, bo kaj za pogledat in podobna modrovanja. Ta dan sva splezala Solzo in Lopčki slap.
Nadaljevalo se je še isti večer, ko me med vožnjo proti Mojstrani kliče Klemen: Alo, a bi šu v Peričnika, je zih narjen. Zaradi družinskih obveznosti in tisoč drugih planov se za Peričnik ne zmeniva.
V nedeljo se modrovanje nadaljuje med vožnjo z Aljažem na izpite za alpinistične inštruktorje. Tu je prvič omenjena tudi Boka. Mraz je res neizprosen, tako kot me je ta dan zanohtalo v prvi zavesi Levega slapu pod Prisojnikom me že dolgo ni.
V ponedeljek zjutraj pa se ravno odpravim spat nazaj z Mihom, ko dobim SMS od Dejana. A bi šu jutri kaj plezat led. Po izkušnji prejšnji dan res nimam volje do plezanja po slapovih, sploh ker se sam ne smatram za nekega lednega plezalca. Pokličem Dejana in začnem razlagati da se mi ne da, iz firbca vprašam kaj pa si mislil. In ko omeni Boko se moje misli hitro zavrtijo v drugo smer. To bomo pa že nekako zorganizirali, ostanem v Mojstrani, ali pa se peljem tudi iz Petrovč.
Celotna objava >> Mitja Šorn: Boka
Sledi vstajanje ob 4. uri zjutraj in vožnja skozi pravo zimo proti Bovcu. V Logu ni več sledu snega in ob 6. zjutraj je pod Boko 0 stopinj. Dostop mine hitro, saj so nahrbtniki lahki. Dejan ima vso robo pod slapom že od nedelje, ko ga je pregnalo sonce. Piha topel veter in po pogovoru se odločiva za taktiko čim hitrejšega plezanja. Izbereva linijo na skrajni desni strani, čim bolj stran od curka vode. Posolirava podstavek nato jaz odbrzim čez prvi raztežaj. Dejan pohiti za mano in začne plezati drugega. Ta je že malo težji, plezava iz gobe na gobo in raztežaj zaključiva pod vršnjo zaveso. Tudi zadnji raztežaj v vodstvu spleza Dejan, ta je najdelikatnejši, saj je zavesa precej slaba in zato na pol plezava po skali, na pol po ledu. Po dveh urah in pol plezanja vesela stojiva na vrhu slapu. Odločiva se za sestop po poti, saj piha veter in ob plezanju je bil občutek na čase isti, kot bi deževalo.
Ob avtu termometer kaže že 4,5 stopinj, zopet modrujemo. Ob takih temperaturah slap ne bo več dolgo. In res, danes zjutraj pokliče Tine, slapu ni več. Da splezaš tak slap potrebuješ veliko stvari, ki se morajo poklopiti. Dolgotrajen mraz mora spremljati močan veter, ki vodo nosi do skale, kjer se naredi led. Vstopiti moraš, ko v slapu ni sonca, plezanje pa niti ni fizično preveč zahtevno, terja pa veliko občutka in psihične moči. Vsa čast Dejanu za splezan zadnji raztežaj, sam bi verjetno pod njim obrnil, saj ledu res nisi smel preveč obremenjevati. Če bi mi kdo rekel, da se bom za 2,5 ure plezanja vozil 5,5 ur bi rekel, da je nor, a tokrat se je izplačalo.
Ker gre za novo linijo, na drugi strani curka kot je plezal Slavc si zasluži tudi novo ime. Ker je k nastanku slapu močno pomagal veter naj bo Nora burja - Boka, ocena je WI6, X, 130 m. Plezala sva Dejan Koren in Mitja Šorn, porabila pa sva 2,5 ure.
Mitja Šorn
Friko.si, 08.02.12 - Matija Zupan: Slap Boka!
Devetnajst let po prvem vzponu, sta Dejan Koren in Mitja Šorn splezala novo linijo v slapu Boka pod Kaninom!
/.../ Prva sta slap leta 1993 splezala Slavko Svetičič in Silvi Černilogar in linijo Temperatura ocenila z WI 6+, X, 130 m
/.../ Danes (t.j. 08.02.) je Dejan s soplezalcem plezal slap Peričnik (WI 5, X, 120 m).