Migimigi - Barbara Gradič Oset:
Spoštuj naravo in soplanince
Planinci nismo samo tisti, ki radi hodimo v hribe in gore, temveč smo tudi tisti, ki upoštevamo pravila lepega obnašanja, saj se zavedamo, da smo v gorskem svetu le na začasnem obisku v neokrnjeni naravi, za katero želimo, da takšna tudi ostane.
Slovensko planinstvo je od ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 do danes oblikovalo svojstveno tradicijo nenapisanih pravil obnašanja.
Spoštuj naravo, smeti odnesite v dolino
Planinec z osebnim zgledom in ravnanjem skrbi, da gorsko okolje ohranja tako, da na planinskih poteh, posebej še na vrhovih, počivališčih in razglediščih, ne odmetava odpadkov; ampak jih vedno odnese s seboj v dolino in odloži na urejenem smetišču.
Spoštuj gorsko cvetje
Dolžnost planinca je skrb za varstvo narave in okolja. Rastline in živali samo opazuje in jih ne poškoduje ali vznemirja. Živalim se ne približuje, domače pse ima na povodcih in pod nadzorom. V gorskem svetu so rože posebej dehteče in edinstvene, zato so zavarovane, kar pomeni, da se jih ne trga ali uničuje. Gorske rože so najlepše tam, kjer rastejo.
Spoštuj tišino
Hrup, kričanje in glasba motijo živali pri prehranjevanju in počitku.
Parkiraj na označenih mestih
Pogosto so ob začetku označenih poti tudi predvideni prostori za parkiranje. Če tega prostora ni, planinec avto pusti tako, da ne ovira drugih.
Hodi po označenih poteh
Po Sloveniji vodi več kot 10.000 planinskih poti, za katere skrbijo za to usposobljeni markacisti. Po njih planinec hodi zaradi svoje varnosti in zmanjšanega vpliva na naravo. Ne hodi po kmetijskih površinah in brez dovoljenja lastnika ne uporablja tujih zemljišč.
Spoštuj soplanince
V hribih nismo sami, zato moramo biti uvidevni tudi do ljudi, ki jih srečujemo. Običaj je, da se v hribih pozdravljamo. Mlajši pozdravijo starejše, na poteh dajemo prednost šibkejšim od sebe. Ob srečanju planincev na ozki stezi imajo vedno prednost tisti, ki sestopajo. Planinci, ki se vzpenjajo, se umikajo hitrim planincem, ki gredo s ture.
Spoštuj pravila planinskih koč
Vsak obiskovalec planinskih koč se vede tako, da ne moti drugih. Planinska koča ni prostor za hrup, pijančevanje in kajenje. Je prostor, kjer se lahko planinci prehranjujemo, še posebej je dobro naročiti kaj s posebnih jedilnikov planinskih koč. Od 22. do 5. ure mora biti v planinski koči popoln mir. Tisti, ki vstanejo prej, naj ne motijo ostalih, ki še spijo.
Avtorica: Barbara Gradič Oset
Preveri še »Častni kodeks slovenskih planincev«.