Primorski dnevnik - Robi Šabec:
PREBRALI SMO - Knjiga o Francu Setničarju
Iztrgan pozabi
Različni avtorji osvetlili življenje goriškega duhovnika
Franc Setničar (1875-1945) kancler in alpinist
Urednik: Peter Černič
Zadruga Goriška Mohorjeva, Gorica, 2020
Urednik Peter Černič v uvodnih mislih navaja, da je pobuda o tem, da bi se s knjigo počastilo spomin na sicer malo poznani, a zato nič manj pomemben lik primorske polpreteklosti prišla leta 2016 s strani dr. Karla Bonuttija. Zakaj torej potreba, da se popise življenjsko pot te bržkone vsaj nekoliko samosvoje, a plodovite, vsestranske osebnosti? Pričujoče delo Franca Setničarja predstavi kot »priljubljenega vzgojitelja, zglednega upravitelja, talentiranega glasbenika, pionirja slovenskega zimskega alpinizma, kot tudi vestnega nadškofijskega uradnika, ki je nenavadno dolgo opravljal službo nadškofijskega kanclerja«.
V kolikor se osredotočimo na samo metodologijo nastanka knjige, velja izpostaviti, da je bila osrednja težava avtorjev manko arhivskih virov, zato so bili ti omejeni predvsem na uporabo arhiva goriške nadškofije. Te sta pregledala in v delu predstavila zgodovinarja Ivan Portelli in Renato Podbersič mlajši, Kot sekundarni vir je pri nastanku samega dela služil pregled slovenskega časopisnega periodičnega tiska. Peter Černič se je pri tem osredotočal v pri vrsti na analizo lokalnega goriškega tiska (Soča, Primorski list, Gorica, Gorička straža in Goriški list),'znotraj domene specializiranega tiska s področja glasbe in planinstva, pa ne gre prezreti revije Cerkveni glasbenik in Planinskega vestnika. V nadaljevanju knjige so nam predstavljena pričevanja, ki jih v poglavju z naslovom Spomini na strica Saveria obudi njegova nečakinja Lucia Fantuzzi. Setničarja predstavi kot duhovnika z izjemnim posluhom do sočloveka, kot zavzetega in marljivega kanclerja, kot vzgojitelja, ki je v mladini želel vzbuditi ljubezen do gora.
Nečakinja v nadaljevanju osvetli njegovo ljubezen do gora. »Poznal je vse vrhove Julijskih Alp, ker se je sam povzpel nanje. Njegova običajna telovadnica je bil Triglav, ki ga je preplezal kar sedemdesetkrat. Na vrh je dospel celo v ledu in si tako pridobil prvenstvo v zimskem plezanju,« med drugim zapiše Lucia Fantuzzi, ki svojo pripoved zaključi s predstavitvijo enega zadnjih zavezniških bombardiranj Gorice, v katerem življenje izgubi tudi Franc Setničar.
Podobno pripoved ponudi bralcu tudi Karl Bonutti, ki je msgr. Franca Setničarja spoznal kot petletni otrok, kasneje pa z njim opravil tudi več planinskih tur (tudi vzpon na Triglav). Protagonista knjige predstavi tudi kot glasbenika z izjemnim posluhom. (Pri tem ne gre prezreti, da je Franc Setničar uspešno zaključil tudi semester na glasbenem konservatoriju v Regensburgu.) Kot izjemnega glasbenika in priljubljenega pedagoga Setničarja spoznamo tudi s pomočjo pričevanja Ludvika Zorzuta, ki je v stik z njim prišel kot gojenec goriškega Alojzijevišča.
Med zapisi iz Planinskega vestnika, ki sklenejo pričujoče delo, izstopa eden redkih zapisov izpod peresa samega Franca Setničarja, v katerem je opisal svoj s fotografijo dokumentiran zimski podvig - štiriindvajset ur trajajoči samostojni vzpon na popolnoma zasnežen in zaledenel Triglav. Zapis, ki brez dvoma vzame sapo tudi v današnjih razmerah izkušenemu alpinistu.
Čeprav avtorji dela Franc Setničar (1875-1945) kancler in alpinist obžalujejo najverjetnejšo izgubo prenekaterih avtorjevih lastnoročnih zapisov, med drugi tudi korespondence s kanonikom Wolfom iz časa prve svetovne vojne, kot nenazadnje tudi koračnice, ki mu naj bi jo posvetil duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec, pa pričujoče delo navkljub temu pozabi iztrga pomembne fragmente iz življenja in dela tega primorskega domoljuba.
Robi Šabec
PISMO UREDNIŠTVU
Odmev na priklic
V torek sem na dnevnikovi strani, posvečeni kulturi, opazil in prebral članek o knjigi z naslovom Franc Setničar (1875-1945), kancler in alpinist. V njem avtor opisuje vzgibe za nastanek knjige, ki jo je uredil prof. Peter Černič na osnovi težko dosegljivih virov, ki sta jih preiskovala zgodovinarja Ivan Portelli in Renato Podbersič mlajši. Prispevek izzveni ne le v naslovu (Iztrgan pozabi), temveč tudi v omembi posameznih spominov drugih piscev kot odkrivanje, na pobudo dr. Karla Bonuttija leta 2016, pozabljenega lika izredne osebe, ki je obvladovala široko pahljačo kulturnih dejavnosti od glasbe do mladinske vzgoje, duhovništva, nadškofijskega kanclerstva in gorništva. Glede slednjega dajem v vednost naslednji podatek: leta 2002 sem ob mednarodnem letu gora uredil in objavil z »lastnim tiskom« na sto desetih straneh in v sto izvodih zbornik z naslovom Goriška gorniška gledanja. V njem so objavljena najizrazitejša razmišljanja naslednjih slovenskih goriških gorskih mislecev: Valentin Stanič, Jakob Zupančič, Henrik Tuma, Klement Jug, Stanko Lupine, Jože Abram, Zorko Jelinčič, Ludvik Zorzut in seveda Franc Setničar. Na zaključku zbornika sta tudi dva moja posega. Publikacija vsebuje tudi dvainštirideset posnetkov s planinsko vsebino. Strani, posvečeni Francu Setničarju zaobjemata njegov dnevnik o zimskih vzponih do Aljaževega stolpa v treh letih (1911-1913), vsakič v drugačnem mesecu od oktobra do junija. Vrh je tudi nekajkrat fotografiral. »Veleturist«, v tedanjem opredeljevanju planincev, gornikov in alpinistov, ni zapustil razmišljanj o svojih gledanjih na gore in življenje v naravi, a lastnoročni opisi njegovih vzponov in načini pristopanja do gora govorijo sami po sebi, kako je doživljal odnos z naravo.
Aldo Rupel