Pieve di Cadore: 5. in 6. oktobra = zmaga GRZS

Začelo se je s povabilom predsednika GRZS 3. avgusta 2018: 
Prav je, da začnemo razmišljati tudi o udeležbi na takšnih tekmovanjih oz. srečanjih. Na GRS Jesenice imajo člana, ki ga stvar zanima. Prosim, da obvestite članstvo in morebitne kandidate javite podpredsedniku Sušanju. V primeru pomanjkanja kandidatov za društvene ekipe je smiselno, da razmišljamo o ekipi GRZS.

Povabilo je bilo poslano vsem 17 postajam/društvom GRZS.

Na Jezerskem smo že istega dne imeli tri kanditate. Začel se je ples telefonov in 19. avgusta smo na GRZS sporočili seznam tekmovalcev:
Gregor Dolinar - GRS Kranj
Matija Klanjšek - GRS Kranj
Miha Rakar - GRS Jesenice
Gašper Perše - GRS Tolmin
Robert Pritržnik - GRS Celje
Anže Šenk - GRS Jezersko
Primož Šenk - GRS Jezersko
Milan Šenk - GRS Jezersko

22. 8. 2019 odgovor predsednika:
Sem zelo zadovoljen, da ste se odločili za sodelovanje na tekmi oz. zastopanje GRZS. Kar se tiče stroškov štartnine, bivanja in prevoza (kombi GRZS) bo pokrila GRZS. Prav je tudi, da se poskrbi za enotna oblačila.
O tem se pogovorimo, ko se vrnem z dopusta.

Naš odgovor:
Veseli smo podpore vodstva GRZS in se v imenu vseh tekmovalcev - reševalcev lepo zahvaljujem. Milan

Od tu naprej je iz številnih elektronskih sporočil in aktivnosti zaslediti:

Odgovor organizatorja: We would be very happy if you can join us! Please note that even if you have not found the complete team of 4 members, we can complete the team with a local mountain rescuer and do a mixed team!!
Please let us know about that. All the best, Laura and Michela

- Sestanek na GRZS
- Preskusna tura s popolno opremo: Ljubelj, ferata, Roblekov dom, … Ljubelj: 1000 vm in ok. 13 km, dovolj za stare mačke, da se vidi kako kdo diha!
- določitev čalanov 1. in 2. ekipe
- Robert išče sponzorje za enotna oblačila
- Iskanje in potrjevanje opreme po razpisu. Vrvi, nosila, …
    (Zadnji kos opreme, plezalni pas – »tangice« smo dobili tik pred odhodom – Anže in Klemen hvala!)

Skrbeli smo tudi za motivacijo in vzdušje:
Res, tokrat imamo priložnost, da s svojim zgledom dvignemo aktivnost reševalcev, prvi korak je že storilo vodstvo GRZS!
Pa še nekaj, da ne bo zgledalo, da nas zanima samo uvrstitev - rezultat.
Želimo preskusiti svoje sposobnosti (znanje, moč, ekipno delovanje, učenje, odkrivanje v sebi tistega kar še ne poznamo,...) v mednarodni konkurenci in kot je rekel Kranjc 30 let nazaj na tekmi v Italiji: Veš nisem pršu "crknt" in se je ustavil in spočil, potem se je skupaj z Lukom gnov do konca!
Vsega tega smo vajeni, moč je v ekipi in vodji!

Imam občutek, da nas že vidim na tekmi in Roberta kako navija in skače, ko sta naši ekipi v polnem pogonu med italjanskimi »lisjaki«. Milan

ŠTARTNA ČRTA

Napovedovalec dviga temperaturo, povedanega večinoma nismo razumeli, bilo pa nam je povsem jasno, da smo prišli v pravi »pekel«. Samozavest smo kazali s pozicijo postavitve na štartno linijo, domače ekipe so nas porinile nekaj metrov nazaj, kar smo vajeni tudi iz drugih tekem. Še zadnjič pred preizkušnjo smo pogledali proti našemu vodji – devetemu tekmovalcu - in že je sledilo odštevanje.

Par sto metrov prerivanja, padcev, vse za boljšo pozicijo, ko gre proga čez manjši mostiček, kjer se kolona zgosti in korakoma prebije na drugo stran. Potem se pot začne strmo vzpenjati, tako kot naš srčni utrip raste ekipna moč, ki nas drži skupaj in poganja proti ferati (s fiksi opremljen greben).
Tukaj smo padli v manjšo kolono, spretno prepenjali vponke in pustili, da noge opravijo svoje.
Sledil je dolg tekaški spust na katerem večino dela opravi podzavest in zavest, ki skrbi za natančno kontrolo vsakega koraka. In že smo pri sidriščih, kjer se bomo spustili ob vrvi. Vse poteka kot je bilo dogovorjeno, razen vrvi, ki ni hotela teči skozi napravo za spuščanje – reverso, tako kot smo želeli.
Sledi res strm spust, kjer pamet odpove, korenine in izčrpanost zarežejo v prenapete stegenske mišice. Organizator nas usmeri do naših nosil, na hitro jih sestavimo in z njimi poletimo v kilometer oddaljen cilj sredi mesta.
Sprostijo se čustva, čestitamo drug drugemu, naš vodja kar poskakuje in ne more verjeti, da je naša prva ekipa pretrgala trak na ciljni črti, ki pomeni zmago.

Slovenska GRS je zmagala na tekmi: »dolomiti rescue race 2018«

Fotografi opravijo svoje delo, sledi uradna izjava našega tekmovalca v eter, kot se reče, in naš vodja nas odpelje do kombija, kjer naprej poskrbimo za naše zdravje, da kasneje ne bi prišlo do prehlada. Potem se odpeljemo v hostel, kjer naš manager poskrbi, da nismo bili žejni.

Izjave tekmovalcev:

Robert Pritržnik
Mednarodna tekma GRS v Pieve di Cadore, Italija, je potekala v čudovitem okolju Dolomitov Mount Antelao, kjer smo med 57 ekipami iz cele Evrope premagali tudi domačine. Bolj bistveno pa je bilo druženje z ostalimi reševalci in spoznavanje novih terenov. Zahvala vsem sotekmovalcem Mihi, Anžetu in Primožu za medsebojno pomoč, ki je pri delu gorskih reševalcev še posebej pomembna. Upam, da bo vodstvo GRZS še naprej podpirala takšne in podobne dogodke.

Gašper Perše
Tekme v Dolomitih sem se udeležil z velikim veseljem. Trasa je bila tehnično kar zahtevna, popestrila jo je vmesna ferata, abzajl in uporaba nosil. Odlična tekma, družba ter Dolomiti! 

Anže Šenk
Na domači postaji je brat že par let spodbujal k udeležbi na tej zanimivi preizkušnji ... z letošnjo spodbudo z zveze je le prišlo do realizacije. Zelo pozitivno vidim predvsem povezovanje, navezavo stikov med društvi in človeško bogastvo sodelujočih reševalcev, med katerimi je vsak trenutek veselje. Z bližanjem štarta so se dvigovali tudi cilji. Sam sem že kmalu po prehodu iz štartne ravnine v klanec začutil možnost za stopničke. Med 228 nastopajočimi smo bili kmalu skupaj. Sledili smo prvim na vidni razdalji. S pomoćjo drug drugemu smo priložnostno izenačevali moči, da je šlo vse do cilja kot namazano. Ob obvezni osebni opremi je bila glavna obremenitev nošnja dveh plezalnih vrvi, ki smo jih uporabili za abzajl med samo tekmo. Ta in pa feratarski vložek po grebenu, sta prijetno popestrila tek. Zaključni del, po bliskovitem sestavljanju nosil in teku z nimi do ciljnega traku, je minil z nasmejanimi obrazi. Presenetljiv uspeh je tudi zahvala najglasnejšemu navijaču v cilju, našemu podpredsedniku. Želim si in se veselim, da je to začetek pozitivnega sodelovanja med samimi društvi in tudi organizacijo celotne zveze!

Matija Klanjšek
Bilo je super, dirka na nivoju. Italijani so se izkazali, kaj podobnega bi lahko naredili tudi pri nas. Od Dolomitov se pa ne spomnim kaj dosti, saj nisem imel časa gledat naokoli.

Gregor Dolinar
Odlično medsebojno sodelovanje in predanost vseh pri doseganju visokih ciljev - ki so bili tokrat doseženi tudi z vratolomnim spustom v dolino. Vsekakor odlično in nepozabno - hvala vsem!

Primož Šenk
Super tekma v prečudoviti kulisi Dolomitov, ki pokaže moč ekipnega duha celotne ekipe. Usklajenost, porazdelitev nalog, spodbujanje, pomoč, vse to in še veliko kondicije za povrhu je potrebno za uspešeno delovanje ekipe tako na tekmi kot pri reševanju v gorah. Super ekipa s katero sem s ponosom zastopal Slovenijo.

Miha Rakar
Gorske reševalce nas druži požrtvovalnost in nesebičnost. V zelo lepi lepi luči se je ta duh pokazal na tej ekipni tekmi v objemu gora. Vedno mi je v veselje tekmovati, dober rezultat na koncu pa je samo še češnja na vrhu torte. Odličen uspeh smo dosegli skupaj, veliko je pripomoglo tudi dobro vzdušje, pozitivna energija, ekipni duh in super družba. Veni, vidi, vici.

Milan Šenk
»Kokr bo ta star reku, tako pa bo«, sem bil presenečen, izjava še vedno kar drži, vsaj v GRS! Ko takole zagrizem v več kot dvo urno naprezanje, glava še vedno dela kot utečen stroj, noge in roke pa pokažejo, kje je pravo mesto. Tekmujem že leta in leta, ampak tako varnega na tekmi se še nisem počutil in to brez prve pomoči, brez kakršnega koli povoja…, Matija in Gašper sta bila moja varuha, Gregor pa je z matematično natančnostjo sledil dogajanju na progi. Ja, bili smo popolna ekipa in po mojih izkušnjah smo potegnili svoj maksimum.
Naj še enkrat kot že tolikokrat zapišem izjavo Luka Karničarja: »Jezerski reševalci bodo prepoznavni po svojih nastopih na tekmah in pri reševanju.« Sedaj lahko s ponosom zapišem: »Slovenski reševalci bodo prepoznavni po svojih nasopih na tekmah in pri reševanju«.
Mimogrede, modrost ni čisto premosorazmerna s starostjo, je pa tu nekje!

Zapisal Milan Šenk   

Robert Sušanj
Zahvala podpredsednika GRZS

Spoštovani reševalci,
Tekma v Dolomitih je za nami. Brez kančka slabe vesti jo lahko vsi skupaj ocenimo za izjemno. Tako po tekmovalni, kot tudi družabni plati.

Pred rezultati bom najprej omenil družabno plat. Vsi skupaj smo na najboljši možen način zastopali barve Gorske reševalne zveze ter naše lepe države. Imeli smo se super, se bolje spoznali, postali prijatelji, predvsem pa navezali stike s predstavniki sorodnih služb. Kar se tiče rezultatov, verjetno komentar ni potreben. Dosegli ste rezultate, ki jih nihče ni pričakoval in vsem skupaj pokazali, da slovenski reševalci po svoji vzdržljivosti in usposobljenosti sodimo v sam evropski vrh.

Težko opišem občutke, ko kot edini Slovenec stojiš v cilju, spiker rjove, gledalci ploskajo in čakajo zmagovalce, potem pa slišiš da bodo med 57 ekipami Slovenci prvi prišli v cilj. Da bi kar skočil v ciljni prostor in vpil: ”To so moji!!!!!!!”.

Pa vam tega ne bi bilo treba. Lahko bi ostali doma, se posvetili družinam, šli plezat ali kako drugače izrabili konec tedna. Vi ste se odločili drugače, odločili ste se, da zastopate Slovenijo, da zastopate GRZS in v Dolomitih pokažete kam sodimo. Odločili ste se za napor, znoj in bolečine.

Hvala vam za to. V vodstvu GRZS to neizmerno cenimo in spoštujemo. Še posebej, ker je pripadnost naši službi in poslanstvu vedno znova na preizkušnji in jo je potrebno v največji meri negovati. Glede tega ste lahko vzor marsikomu.

Iskrena hvala. Prepričan sem, da se nismo srečali zadnjič. V čast mi je bilo sodelovati z vami. Izjemni ljudje in izjemne osebnosti ste. Vsi skupaj smo na vas lahko le ponosni.
S spoštovanjem,

Drejc Karničar
Predsednik GRS Jezersko:
Najprej iskrene čestitke in priznanje našim kolegom za izjemen rezultat na mednarodni sceni. Z velikim veseljem in ponosom se pridružujem vsem Robertovim besedam! Obenem se zahvaljujem podpredsedniku, ki je takoj prepoznal ponujeno priložnost in je v »projekt« prve slovenske udeležbe na dolomitski tekmi vložil svojo energijo in bogate organizacijske izkušnje. Fantje so to več kot začutili že od vsega začetka. Tisti, z malo daljšo kilometrino, pravijo, da od Kopušarjevih časov še niso imeli take podpore v vrhu slovenske GRS. Hvala torej vsem skupaj in novim izzivom naproti!

Čestitke vsem tudi v imenu GRS Jesenice.

Spoštovani bralci tega zapisa, če ste uspeli prebrati do konca, smo vam izredno hvaležni in upamo, da ste ponosni na gorske reševalce Slovenije.
Če z zapisanim nismo vzbudili vašega znimanja, se bomo potrudili naslednjič!

Zapisal Milan Šenk