Planinski vestnik - Vladimir Habjan: Zbirka planinskih izrekov in misli. Zbral in uredil France Malešič.
Gora ni nora. Zbirka planinskih izrekov in misli.
Zbral in uredil France Malešič. Fotografije France Stele. Izdala in založila Celjska Mohorjeva družba. Celje-Ljubljana 2018. 136 str., 23 EUR.
Alpinisti so ljudje, ki iščejo težave, pa so veseli, če jih ne najdejo.
Ante Mahkota
Če ne bi stremeli za nedosegljivimi cilji, še dosegljivih ne bi dosegli.
Marko Dular
Cilj je sonce, pot je megla.
Matjaž Kmecl
Zapisane misli so le droben izsek iz knjige, ki je izšla lani. Kot je uvodu zapisal pobudnik izdaje France Malešič, je zbirka planinskih izrekov in misli nastala kot otroška igra zbiranja, pri čemer je avtor po zbiranju znamk, okamnin in vsega mogočega skoraj vse življenje zbiral še nekaj povsem drugačnega in neobičajnega. Idejo za to je dobil kar na domači podstrehi, kjer je našel listič in na njem zanimivo misel o (ne)smislu študija; to je prepisal in uporabil na risalnem listu za domačo nalogo. Ko je profesor risanja pregledal nalogo, se je nasmejal in ga spodbudil, naj se le drži zapisanega, torej naj v prihodnje še naprej zbira zanimive misli. In tega se je Malešič zvesto držal v svojem značilnem, raziskovalnem in natančnem slogu. Za taborništvom so prišli na vrsto gore in alpinizem; zapisanih kratkih, včasih pa tudi malo daljših misli, izrekov, gesel, splošnih citatov, rečenic in podobnega je bilo vedno več, sprva naključno, z leti pa vse bolj načrtno. Pri tem mu je bil v veliko pomoč Planinski vestnik, še posebej v času urednikovanja Tineta Orla, ki je v dolgih tridesetih letih posebej skrbel za iskrive in tehtne novice z vsega sveta, ter tudi vrsta alpinističnih izdaj, kot so Alpinistična šola 1979, Alpinistični razgledi, Veliki pionirji alpinizma, zbornik Naša alpinistična misel.
Format knjige je velikosti A4, trde vezave. Množica misli je urejena po pojmih, ti pa po abecedi. Začetek tako pripada pojmu Alpinist, ki mu sledi množica drugih, kot npr.: Boj z goro, Človek in gora, Gore, Kako uničiti katero koli društvo, Luč gora, Nesreča, Pijača, Šport, Tveganje, Zamisel in do zadnjega Življenje.
Ob vsaki novi črki je črno-bela fotografija motivov slovenske narave in gorskega sveta znanega kamniškega fotografa Franceta Steleta, ki je z Malešičem v preteklosti že sodeloval.
Na koncu je seznam avtorjev, med katerimi najdemo mnoge alpiniste, planince, tudi filozofe, umetnike, književnike iz Slovenije in vsega sveta s kratkimi biografskimi podatki.
Morda izstopata množica misli Juliusa Kugyja, kar pa ni nič nenavadnega glede na njegovo plodno publicistično delo, in Nejc Zaplotnik z lepimi mislimi o gorah in življenju v njih iz njegove knjige Pot. Zapisana je tudi vrsta misli iz posameznih dežel in držav (npr. Nemška alpinistična misel) ter mnoge druge, včasih tudi nenavadne, npr. Zakonitosti nahrbtnika, Pravila nevarnosti v gorah, Zakon alpinističnih začetnikov, Pravila vrvi, Pravila čakajočega zakonca, Naravni zakoni vetra … Ali npr. tale: »Naj vam bo jasno, da boste padli, če vas opazujejo, in dobro veste, kam boste padli.« Skrajni zakon o zijalih.
O vznesenosti nad gorami so pisali mnogi, Malešič posebej omenja Janeza Vajkarda Valvasorja, Valentina Vodnika, Žigo Zoisa, Franca Hohenwarta in Ivana Dežmana, ki so vsi, vsak na svoj način pisali, kako velika in lepa je naša domovina.
Malešič si ni mogel kaj, da se v spremni besedi ob omembi razlik med pojmi ne bi obregnil ob strogo ločevanje planincev in plezalcev pri nas, česar v tujini ne poznajo. Kot je zapisal: »Vsebina torej v resnici velja za vse prave gornike, seveda pa skušajmo čim več narediti za to, da razlike med alpinisti in planinci tudi pri nas ne bi bilo več.« V tem smislu omenja misel alpinista Marka Dularja: »Ne opazite podrobnosti med planinci, gorniki in plezalci? Cilj je skupen, le poti do cilja so različne. Doživetje nas druži.«
Kaj reči ob rob tej zanimivi izdaji? Meni se zdi nekaj najlepšega, če se otroške sanje uresničijo na tako lep način, kot je izdaja knjige, po tem ko je pobudnik celo življenje vestno kopičil podatke. In še naslednje vprašanje – komu bi lahko takšna knjiga koristila? Prav gotovo organizatorjem vrste kulturnih planinskih prireditev in slovesnosti, saj so mi znane težave pri iskanju primernih citatov ob teh priložnostih. Zdaj so zbrane v eni knjigi, verjamem pa, da bo France z zbiranjem hribovskih citatov zagotovo še nadaljeval. Kot ob koncu spremne besede pravi Malešič, črnogledi pravijo, da je mogoče kratke misli spretno zlorabiti in z njimi dokazati svoj prav, bolj vedro razpoloženi pa menijo, da bi se dalo z gesli in izreki sestaviti celo svetovno zgodovino.
In čisto vsi imajo prav.
»Slovenska planinska koča je stavba, ki je dovolj velika, da gredo vsi noter, samo če ne gredo vsi noter; če gredo res vsi noter, pa ne gredo vsi noter.«
Slovensko planinsko pravilo
Vladimir Habjan
Pojasnilo avtorja:
Popoln naslov knjige je bil Gora ni nora – mi pa tudi ne.
Knjigo je tehnično uredila Alenka Veber in izbrala fotografije.
Leta 1959 najdena študentovska logika pravi:
Kdor se veliko uči, ta veliko zna; kdor se malo uči, ta tudi malo zna. Kdor veliko zna, veliko pozabi, kdor pa malo zna, ta tudi malo pozabi. Zato se bomo malo učili, saj tisti, ki malo pozabi, zelo veliko zna.
(Profesor: »Zdaj se pa tega drži!«)
France Malešič