Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Y v Vrtači in Begunjščici

Bojan Ambrožič: Na današnjo turo sem se odpravil z dvema različnima ciljema. Prvi cilj je bil, da se prvič v tej zimi lotim pikanja in da se zopet privadim strmine. ...

Začel sem na Ljubelju in nadaljeval proti Zelenici. Snega, katerega bi recimo bilo dovolj za sankanje, se začne že na mejnem prehodu. Vse višje proti Zelenici pa se Snežna odeja počasi debeli. Vendar je snega še vedno kake pol metra premalo, da bi lahko smučišče začelo obratovati. Če bi pa npr. v Kranjski Gori slučajno imelo vsaj približno toliko snega, bi naprave zagotovo pognali češ da imajo do 50 cm snega.

Z Zelenice sem nadaljeval v Suho ruševje. Gaz je že bila, kar mi je omogočilo hitro napredovanje. Višje pa se je sneg začel predirati do kolen in nato še do pasu. S tem se je končno začel moj vzdržljivostni trening. V skorajšnjem zatrepu Suhega ruševja me je premamilo, da bi se najprej povzpel še na Palec. Vendar je bil skorajda ves sneg s pobočij spihan. Prav nič me ni mikalo škrtanje z derezami in cepini po skalovju. Zato sem se kar takoj v usmeril v grapo Y v Vrtači, ki je bila videti dobro zasnežena. Gazi seveda ni bilo. V spodnjem delu, pred vstopom v grapo, sem lahko skorajda tekel, ker je bil sneg trd. Višje pa se je sneg začel predirati skorajda do kolen. Gaženje je postalo hud napor. Vendar saj sem si ravno to želel! Če bi bilo slučajno trdo, bi pa tekel.

Vendar kljub vsemu sneg ni bil dober. Sneg je zelo porozen in ni sprijet med sabo. Brez problema se po njem hodi. Plezanje v takem snegu bi bilo pa nočna mora. Sredi grape sem si privoščil en krajši (neobvezni) obvoz, da sem splezal en kratek skokec. Vendar sem se z njim zelo namučil, saj je sneg tako zelo porozen, da vanj ni mogoče zabiti cepinov. Skok sem zato splezal, tako da sem skopal luknjo v pršič, dokler nisem prišel do trdne podlage pod snegom, ki je končno dala zadostno oporo za plezanje.

Na vrhu Vrtače je malce pihalo. Zato sem kar se da hitro začel sestopati na drugo stran – po Južni grapi. Sneg se očitno hitro tali, saj me je ves čas po malem tuširalo. Pod grapo pa je kar velika plazovina. Kmalu sem naletel na markirano pot, ki pelje s Stola na Zelenico, in nadaljeval po njej. Pot je prekrita s kakšne pol metra snega. Vendar jo vsake toliko časa vseeno uspem zaslutiti, tako da ji nekako sledim.

Za Kočo na Zelenici sem zavil še drugič danes navkreber. Za cilj sem si postavil, da bi preplezal še grapo Y v Begunjščici. Sneg pod grapo se je tako kot na Vrtači precej prediral. Vendar s trmo sem bil hitro pod grapo. Problem je bil samo v tem, da nisem točno vedel kje se grapa začne. Najprej sem poizkusil z vstopom, ki se začne le malce levo pod Centralno grapo. Vendar me je že po 100 m zaustavil skalni skok. Sposoben bi bil ga splezati, ker je bil zaledenjen. Vendar sem raje obrnil in poskusil z vstopom, ki se je ponujal še malce bolj levo in navzdol. Ta vstop se je izkazal kot “pravi”.

Nekaj časa sem brez težav nadaljeval. Potem pa se je grapa razcepila na dva kraka. Najprej sem šel pogledati desno. Vendar sem kmalu odnehal, ker ni bilo videti lepega nadaljevanja. Zato sem še drugič sestopil in nadaljeval levo navzgor. Precej položna grapa me je pripeljala na rampo brez pametnega nadaljevanja. Možno smer sem videl še nekoliko bolj levo. Zato sem prečil levo navzdol in potem spet navzgor. Po 20 min sem bil spet v slepi ulici. Nadaljevanje se je ponujalo še bolj levo v obliki poličke, ki je bila le narahlo poprhana s snegom. »Tja čez pa ne grem brez varovanja,« si rečem in obrnem. Bil pa sem na višini ca. 1950 m. Torej le kakšnih 50 m pod grebenom Begunjščice. Razgled tako visoko, s stene, je bil čudovit in prav nekaj posebnega. Še zdaj pa mi ni čisto jasno, kje sem zgrešil. Mogoče bila še najbolj prava tista varianta desno. Skratka ne hodite po mojih gazeh v Y, v Begunjščico. Vse tri gazi se slepo končajo. Centralna grapa pa je bila videti shojena.

Kljub temu, da nisem dosegel vrha Begunjščice, sem s turo zadovoljen, saj sem se pošteno nagazil. Poleg tega pa sem tudi spoznal trenutne snežne razmere v visokogorju.

Lep gorniški pozdrav,
Bojan Ambrožič

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti