MTB - Uroš Ložar: ... ki je lahko tudi za uživače. Dirka, ki postreže z raznolikostjo, dirka, ki je le streljaj stran in dirka, ki obljublja ter ponudi veliko!
Z Bobijem (Aleš Boben, o.p.p.) sva se brez resnih priprav podala na pustolovščino, imenovano 4 Islands.
Ideja je zrasla na mojem zelniku in glede na to, da je to etapna dirka dvojic, sem potreboval partnerja. Našel sem ga v izkušenemu veteranu in “team managerju” zmagovalnega para zadnjega Absa Cape Epica, ki sta ga tvorila Ivonne Kraft in Peter Vesel. Bobi je bil za, čeprav na začetku ni vedel za mojo skrito željo. Štirinajst dni pred dirko sva odšla na edini skupni trening, ki to ni bil. A ti greš s singlespeedom, al kaj? Je bilo vprašanje. Ja, kaj naj. Bo šlo? In odvrnil je, pa pojdiva potestirat teren. In tako je nastala odprava ekipe mtb.si, ki sta jo tvorila člana MTB Trbowle in KD Rajd.
Štirje dnevi neznanega
Krk, Rab, Cres in Lošinj. Štirje različni otoki, štiri etape, štirje dnevi “trpljenja”. Skupno vsem otokom je bilo le ostro kamenje in trnje. Višinski profili in potek prog pa prilagojen glede na konfiguracijo otoka. Najlažji je bil vsekakor Rab, najtežji Cres. Zanimivo trasiranje, kjer brez asfaltne podlage ni šlo, kar je bil najin največji minus, je postreglo z lepimi razgledi, stikom z morjem, noro dobrimi spusti po včasih nedotaknjenih enoslednicah, dolgimi vzponi, ki so bili včasih res “predolgi” in s skoraj vsemi vremenskimi razmerami, kot pač mesecu aprilu pritiče. Raznolika kolesarska srenja. Od uživačev, do vrhunskih tekmovalcev in vedno nekaj novega, neodkritega ter borba do cilja – vsak dan. A temu so namenjene več dnevne dirke. In kar je najlepše: vsak dan na drugem otoku. Vmes transferji z ladjo, start s trajekta, vožnja skozi mesto, pa po plaži, pa visoko nad morjem z epskimi razgledi, v vetru, dežju, soncu in prijetnih temperaturah. Vse to je dirka 4 Islands.
Boj spredaj, borba zadaj
Zadaj za preživetje in lovljenje časovne zapore, spredaj pa borba za prestiž, za zmago. Vmes pa defekti (ni jih bilo malo), fotografiranje, debata o hmeljevem napitku ter igranje mačke z mišjo. Prvič sem občutil borbo v začelju, tisto vztrajnost, kako preživeti etapo in se naslednji dan pojaviti na startu. Nekateri so bili resnično utrujeni dan za dnem, nekateri so se borili sami s seboj, drugi samo čakali na okrepne postaje, zopet tretji so si vzeli etapo bolj za izlet, a nekateri so se ušteli in končali na spisku DNF. No, z Bobijem sva trpela, on zato, ker me je čakal, jaz zato, ker več kot dobrih dvajset po ravnini nisem šel, pa tudi na klance malo težje. A nisva bila zadnja. Kaj se je dogajalo spredaj, sva izvedela v cilju, kaj se je dogajalo zadaj in v sredini pa sva občutila med etapo. A vedno prišla zadovoljna skozi cilj.
Organizacija
Glede na to, da je bila prva izvedba? Skoraj čista petica z le enim malim minusom. Označbe prog, brez pripomb, včasih še preveč nazorne. Okrepne in servisne cone. Ravno prav in postavljene na dobrih lokacijah, predvsem za tiste, ki se radi ustavijo in si napolnijo zalog. Logistika - odlično. Ladijski transferji, enkratni, predvsem pa namenjeni druženju, spoznavanju in čudovitih razgledih, ki jih ponuja Kvarner. Edini “fail” se je zgodil po koncu tretje etape, ko je nekoliko šepal transfer proti zadnjemu otoku. Če ne bi bilo dežja, bi nekako zamižali na obe očesi, a čakanje na prevoz v dežju in vetru je nekoliko razjezilo tiste, ki so dobri dve uri čakali na transfer do hotela. Glede na to, da je za celotno organizacijo stalo le pet ljudi, ki so jim pomagali prostovoljci, okoli petdeset, je celoten občutek resnično pozitiven. Skoraj vse je bilo tako kot so obljubili, včasih še boljše.
Prihodnost
Vsekakor zagotovljena. Tako med tekmovalci kot med tistimi, ki so bolj avanturistične narave in jim več kot uvrstitev pomeni druženje ter spoznavanje nečesa novega. Kvarnerski otoki ponujajo svojevrstno doživetje. In, da. Epski razgledi, dobre enoslednice ter druženje po etapah pustijo poseben pečat!
Bobi in jaz
Veterana sta se že odločila. Drugo leto brez toleriranja, brez Uroševih podvigov, greva na rezultat. Občutiti tisto pravo etapno dirko, zanimivo in predvsem unikatno. 4Islands, 4je otoki, 4je dnevi. mtb.si bo zopet tam! Adriabike teamu pa - še tovrstnih podvigov!
Ps. Morda se kdo ne bo strinjal z menoj, a vseeno. 4Islands je dirka in je avantura. Je vse tisto, kar si kolesar lahko želi. Naslednja postaja pa je? Cape Epic ;)
Zdaj pa se naredi še ti krog po Krku, Rabu, Cresu in Lošinju s spodnjo fotogalerijo Gregata Stoparja in uradnih fotografov dirke 4 Islands.
Vse objave na mtb.si smo zbrali tukaj