Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2835 6

Filatelisti in planinci z roko v roki

Vojko Čeligoj: Z zadnjim letošnjim aprilskim dnem bo steklo polnih šestdeset let od ustanovitve Filatelističnega društva Ilirska Bistrica. 

Društvo je žal čez nekaj let zamrlo; mladina se je porazgubila po srednjih šolah na Reki, v Ljubljani, Cerknem, Mariboru, starejši so omagali. Kljub temu pa zanimanje za filatelistično dejavnost na Bistriškem ni popustilo. Na osrednji pošti v Ilirski Bistrici se je število naročnikov na izdaje poštnih znamk ohranjalo in se mnogokrat približalo številu sto.
Z ustanovitvijo Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica v letu 1973 so se filatelisti zbirali in vključevali tudi v dejavnosti tega društva. Leta 1994 pa so znoraj tega društva oblikovali samostojno filatelistilno sekcijo. Razvili so živahno filatelistično dejavnost tudi med mladimo in na vseh večjih šolah dolga leta ohranjali filatelistične krožke pod vodstvom izkušenih filatelistov – mentorjev.

Z izdajo nad sto filatelističnih edicij, priložnostnih žigov, dotiskov poštnih dopisnic in ovitkov so pospremili skoraj vse masovne zimske vzpone na Snežnik, vse pomembnejše planinske jubileje, pomembne domače planinske osebnosti in obogatili planinske pa tudi druge dogodke na ilirskobistriškem. Prav na pobudo domačih planincev in filatelistov je pošta izdala leta 1997 poštno znamko z motivom Snežnika po fotografiji domačina Hinka Poročnika. Znamka je oblikovala likovna skupina Botas in je bila proglašena za najlepšo slovensko znamko v tistem času in dobila dvoje visokih mednarodnih priznanj. Zaradi številnih poštnih planinskih dogodkov na Snežniku so pri Pošti Slovenije 15. avgusta 1999 uspeli pridobiti redni dnevni žig za občasno pošto 6259 SNEŽNIK.

Med dvanajstimi izdanimi osebnimi znamkami pomembnih osebnosti na Bistriškem so izdali tudi osebno znamko za jamarja in alpinista Bogumila Brinška (1884-1914) in prvega planinskega društvenega predsednika Miroslava Martinčiča (1849-1936).

Na letošnjem občnem zboru Filatelistične zveze Slovenije je sekcija bistriških filatelistov za svoje delo prejela posebno diplomo.

Šestdesetletnico organizirane filatelije bodo bistriški filatelisti proslavili v petek, 30. aprila s filatelistično razstavo o delovnih uspehih v teh letih na bistriški Gimnaziji, priložnotnim poštnim žigom in dotiskom poštne dopisnice, slednje sta oblikovala Romeo Volk in Matjaž Penko. Priložnostni poštni žig bo uporabljala pošta 6250 Ilirska Bistrica. Za zamudnike pa bo na voljo še deset dni.

Vojko Čeligoj

       
       

Vojko Čeligoj  

Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica

 
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
filatelistično novosti

6 komentarjev na članku "Filatelisti in planinci z roko v roki"

Franci Savenc,

Dr. Tone Wraber je leta 1997 napisal članek Snežnik – gora (tudi) za botanike (Proteus 59 (9-10), str. 408-421) in navaja za rdečo murko latinsko ime Nigritella miniata in v njem omenja tudi znamko ter dve razglednici (s planiko in rdečo murko). To je "izvorno pojasnilo" (dopolnjeno s podobo zadnje strani razglednice, ki smo jo dodali pod kopijo razglednice).

Pa še strokovno (dr. Nada Praprotnik): Znamka je izšla leta 1997 in takrat smo imeli določevalni ključ Mala flora Slovenije, ki je izšel leta 1984. V tem ključu avtorji uporabljajo za rdečo murko latinsko ime Nigritella miniata. V naslednjih dveh dopolnjenih izdajah Male flore (1999, 2007) pa uporabljajo latinsko ime Nigritella rubra. To ime navajajo tudi v delu Flora alpina (2004), v katerem so navedene rastline, ki rastejo na celotnem območju Alp.

Skratka, danes veljavno strokovno ime za rdečo murko je Nigritella rubra! V delu Alpske rastline nad gozdno mejo (Wolfgang Lippert in Tone Wraber, 2003) pa je še vedno zapisano ime Nigritella miniata.

Tudi pri strokovnih imenih rastlin ni vedno vse enostavno in se imena tudi zaradi različnih spoznanj in odkritij spreminjajo!


Bruno Fras,

Zanimiv prispevek, ni kaj. Za filateliste in ljubitelje zgodovine filatelije, pošte ipd. pa je to nedvomno zelo koristna informacija, da ne rečem celo poslastica. Gospod Čeligoj se že dolgo trudi z objavami podobnih prispevkov.

A lektor očitno te vsebine ni prebral, saj je mogoče najti nekaj napak. Na primer napačen predlog v zvezi "s izdajo", pravilno je seveda z izdajo (npr. z izdajo domovine ...).

Čestitke FD v Ilirski Bistrici ob pomembnem jubileju!


Alenka Mihorič,

Žalostno je tudi to, da se izdajatelj ni prej posvetoval z botaniki in so kot znanstveno ime rože navedli sinonim in ne pri nas uveljavljenega imena Nigritella rubra (rubra = rdeča!).

Kljub temu pozdravljam vsako novo izdajo znamk z motivi naših rastlinskih bogastev!


Alenka Mihorič,

Ker slike na desni nisem povečala, sem zmotno menila, da gre za izdajo ob 60-letnici filatelije (v tekstu pa ne omenjate murk). Sedaj je zadeva z imeni pojasnjena. Hvala!

Res pa je tudi, da nekateri botaniki vztrajajo pri starih imenih tudi še potem, ko je med njimi samimi dogovorjeno glede sprememb. Ali pa se samo zmotijo, kar je seveda opravičljivo.


Alenka Mihorič,

Potrebno je pripomniti še tole glede navedene izdaje knjižice Alpske rastline nad gozdno mejo iz leta 2003:

Gre za ponatis (pa ne prvi - moj je iz leta 2000) knjižice, ki je bila izdana leta 1990. Dvomim, da je g. dr. Tone Wraber imel možnost popravkov pri ponatisih.

Za založbe pa tako vemo, da se pri ponatisih otepajo popravkov, saj je najlažje ponatisniti enako verzijo (pri tem ni dodatnih stroškov, le dobički pri kasnejši prodaji). Iz prve roke vem, da so bili tudi avtorji Male flore Slovenije (botanična "biblija") močno omejeni glede popravkov pri novi izdaji. Tudi dr. Wraber je eden od njenih avtorjev in čudno bi bilo, če bi - pedanten kot je - dovolil takšno neusklajenost.


Tone Wraber,

Na začetkih mojega botaničnega zanimanja je bilo za rdečo murko v rabi le ime Nigritella rubra (Wettstein) K. Richter. Leta 1960 pa je dunajski botanik Erwin Janchen – poznal sem ga osebno – v Katalogu avstrijske flora zanjo objavil ime N. miniata (Crantz) Janchen. Pri tem je izhajal iz imena (bazionima) Orchis miniata, ki ga je leta 1769 objavil H. Crantz in v opisu navedel »živo purpurno do nasičeno purpurno barvo cvetov«, kot nahajališči pa Schneeberg in Rax v širši okolici Dunaja. Po Janchenovem mnenju je ta murka na obeh nahajališčih zelo pogostna, črna murka pa izredno redka, zaradi česar je menil, da je pravilno ime za to (rdečo) murko v rodu Nigritella N. miniata. To ime se je potem uveljavilo tudi v slovenski floristiki. – Leta 1889 pa je avstrijski botanik za rdečo murko objavil ime Gymnadenia rubra in tako ustvaril nov bazionim za to murko, ki se v rodu Nigritella seveda imenuje N. miniata. (Rodova Gymnadenia in Nigritella sta si oblikovno zelo blizu, zaradi česar še danes večkrat oba rodova združujejo v rodu Gymnadenia, ki je imensko starejši od rodu Nigritella.) Zanimivo je, da Wettstein v svojem članku iz leta 1889 imena Gymnadenia rubra ni posebej utemeljil. Vprašajmo se zdaj, zakaj je mlajše ime Nigritella rubra ponovno v veljavi pred starejšim imenom N. miniata. Odgovor utegne biti tale: Crantz je v opisu murke Orchis miniata med sinonimi navedel tudi imena, ki se nanašajo na črno murko, kar pa ni v skladu s pravili botaničnega imenstva. Janchen je bil sicer odličen sistematik in tudi strokovnjak za nomenklaturo, a je v danem primeru zgrešeno dal prednost barvi cvetov in nahajališču pred nomenklaturnimi pravili. Tega se je tudi zavedal, drugače ne bi pristavil »pro parte majore«. Crantzovo navajanje sinonimnih imen, ki ne spadajo k rdeči murki, je seveda opazil tudi Wettstein in - brez komentarja – ustvaril nov vrstni pridevek, to je rubra.

Še nekaj komentarja h komentarju. Popravki, ki so navedeni ob poznavalskem pisanju mojega bistriškega prijatelja Vojka Čeligoja, se mi zdijo drobnjakarski. Kar pa zadeva ime murke na znamki in razglednici, naj povem, da sem Vojka zavedel prav jaz, botanik T. W. V glavi imam na tisoče latinskih in slovenskih rastlinskih imen in dejansko ne preverjam ob vsaki priložnosti vseh možnih različic. Vsekakor zaradi uporabe imena N. miniata ne spim slabše kot prej. In še to, kdo še zna napisati zgornjo razlago? (Ki pa je zdaj tudi mene prepričala o rabi pravilnega vrstnega pridevka.)

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Pomembna razstava akvarelov
Naslednja objava Pet zakladnic velikega snega
  • Število objav: 46047

Novosti