Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gonska pot na Veliko planino

Bojan Pollak: Tudi na teh spletnih straneh se redno objavljalo novice o grdobijah, ki se izvajajo nad naravo, nad kulturno in etnološko dediščino predvsem v planinah in gorah.

... To je nujno in prav, saj je potrebno prav zaradi nas samih čim bolj ohranjati sedanje ravnotežje v naravi. Po drugi strani pa je potrebno tudi preprečevati pohlepnežem (lastnikom kapitala), kratkovidnežem in drugim uničevanje tistega, kar dela naš svet lepši in prijaznejši.

Vendar je to samo en del, pravzaprav začetek. Potrebno bi bilo storiti tudi še drugi korak in ne samo na začetku »zakričati«, uporabiti »velike« besede, potem pa obmolkniti. Zato bi bilo zelo v redu, če bi tisti, ki so opozorili na določene posege, čez čas tudi poročali, kaj se je dogodilo: ali je bilo opozorilo uspešno ali pa »so psi lajali, karavana pa je šla naprej«… S tem bi pokazali svojo verodostojnost in upravičenost opozorila.

Kakšno je sedaj stanje ceste, razdejanja na Svečici (Belski planini)? Kakšno je sedaj stanje na »uničeni najlepši planini v Karavankah«? Kako je na Zelenici? Kako je z »rumenim lubadarjem«? Si je narava na Lovrenških jezerih že opomogla? In podobnimi zadevami.

Dobro leto dni je minilo od objave, da je bila uničena stoletna gonska pot s Stahovice na Veliko planino. In kakšno je stanje danes? Samo nekaj fotografij:

Del poti med »Na jamah« in »Prekopami« (sl. 1 in 2) pred »uničenjem« in po »uničenju« (sl. 3 in 4, zamenjana).

Bojan Pollak 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

8 komentarjev na članku "Gonska pot na Veliko planino"

Tone Škarja,

Vse to delamo mi, tukajšnji prebivalci, uporabniki, pastirji, planinci (gorniki, če hočete). Ko enkrat spustiš na planinsko pot kolo, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili goseničarji, saj v principu ni razlike. Ista mentalita v gorah in na ravnem - uničevanje prostora. Raje z velikim trudom odpadke v gozd, kot zastonj in laže na deponijo. Objestnost z verige spuščenih ciganov. V dveh desetletjih smo bolj uničili deželo, kot pa so jo prej večstoletni gospodarji in okupatorji z vojnami vred. Veste, kaj se takim zgodi? Slej ko prej jih zgodovina izpljune in nadomesti z drugimi. Saj že prihajajo. Mi pa nehajmo stokati in tudi nehajmo objavljati take fotografije. Le za koga? PZS smo mi, Slovenija smo mi, vse to smo samo mi sami.


Marko Kern,

Pot nad Stahovico je po posegu dejansko v bistveno boljšem stanju kot prej. Sploh ni primerjave. Slike ne lažejo!


Marko Kern,

Tone Škarja:

"...Ko enkrat spustiš na planinsko pot kolo, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili goseničarji, saj v principu ni razlike..."

Bom parafriziral zgornjo neumestno primerjavo:

Ko enkrat spustiš na pot pohodnika, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili terenci, saj v principu ni razlike.

Utemeljitev:

Planinci začnejo vse bolj množično uporabljati določeno pot, kmalu sledi postavitev koče in sčasoma razširitev poti v cesto, da planinsko kočo lahko oskrbujejo in da se v končno fazi planinci lahko kar z avtom pripeljejo do nje. Dejansko to ni privlečeno za lase, točno ta vzorec se je marsikje dejansko zgodil. Za kolesarji pa goseničarjev še ni bilo.

Če je trditev Toneta Škarje nastala na podlagi obiskovanja Velike planine, je pa povsem razumljiva. Velika planina ni tipičen vzorec turnega kolesarjenja, ampak je DH eksces. Velika planina ima žičnico, ki kolesarje vozi navzgor in kolesarji morajo seveda nekje priti navzdol. Ker ni urejenih kolesarskih prog, se posledično množično vozijo po planinskih poteh. Pot skozi Dolski graben je uničena prav zaradi tega.


Filip Vidmar,

Fotografiji 3 in 4 sta enaki, najbrž pomotoma.


Filip Vidmar,

Zdaj pa se mi slika 4 noče odpreti povečana. Vsekakor pa vidim, da je bil namen "uničenja poti" dosežen - erozije je sedaj bistveno manj kot pri prejšnjem "naravnem" stanju.


Tomaž Ogrin,

PZS ima status organizacije, ki dela v javnem interesu, po Zakonu o ohranjanju narave, če se ne motim. PZS s svojim številnim članstvom in izjemno zgodovino ima med nevladnimi (kot danes pravimo) največjo težo v Sloveniji pri ohranjanju narave. Zato zahtevamo, da ta javni interes izkazuje ob takih posegih, jih preprečuje in sledi posledice. Ostali bomo pomagali in neorganizirano to že , edini, delamo...


Tomaž Ogrin,

Vedno je problem ŠIRINA poti. Planinske poti in tudi kravje so za kolono po eden. Dokler to vzdržujemo , je v redu. Dandanašnji pa skušajo te poti z raznimi izgovori ŠIRITI na dimenzije 4-ih koles. Interesentov za 4-kolesna vozila čim višje pa je več. Večkrat so prikriti, saj se zavedajo, da delajo škodo.


Luka Gratej,

> Ko enkrat spustiš na planinsko pot kolo, je le še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili goseničarji, saj v principu ni razlike.

To je pa precej nepoštena primerjava. Bistvena razlika je v tem, da gremo kolesarji na lasten pogon, kar omogoča podlagi neškodljivo gibanje, slednje pa za motorizacijo ne moremo trditi. Nič ne rečem, tudi med kolesarji se najdejo primerki, ki mečejo slabo luč na veliko večino ostalih, ki prav zgledno shajajo z ostalimi uporabniki narave... (vendar ali je v prometu ali kje drugje drugače?)

Kot kolesarju/gorniku mi je zato bistvenega pomena ohraniti poti takšne kot so. Zakaj bi sicer pomagal uničevati nekaj, kar mi nudi obilo zadovoljstva in bo enako ponudilo še zanamcem? S kolesom se dá voziti na naravi in ostalim prijazen način, če to želimo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti