Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gore - 31.08.14

Večer v nedeljo: Dvanajstkratni užitek / Vreme pred Triglavom premagalo Mateja Markoviča / Šestintridesetič na Vršič / Štirje plezalci umrli v italijanskih Alpah

Dvanajstkratni užitek

Tatjana Vrbnjak: Užitek je priti na Peco, a če stojiš isti dan še na Raduhi, Olševi in preostalih (skupno dvanajstih) koroških vrhovih, je to dvanajstkratni užitek, pravi Zvonko Mezga

Izziv K 24 - osvojiti dvanajst največjih koroških vrhov (Peco, Olševo, Raduho, Smrekovško pogorje, Uršljo goro) v enem dnevu, kar pomeni opraviti s 93 kilometri poti in 5500 višinskimi metri - je le eden od izzivov, ki jih je Zvonko Mezga, ultramaratonec iz Maribora, doslej odkljukal.
Pa ne enkrat, prejšnji mesec je to naredil že štiriindvajsetič v življenju. Na daljše, bolj in manj ekstremne ture se ob koncih tedna odpravi čez vse leto - vsaj enkrat, če ne dvakrat mesečno.
Še običajni vzpon na en sam vrh izvede na svoj, ultra način: istega dne se nanj povzpne iz vseh mogočih smeri. Tako mu je avgusta 2011 v enem dnevu uspelo povezati - to je preteči in prehoditi - vseh osem poti, ki vodijo na Peco.
"Prva pot iz smeri Črne navzgor po zavarovani poti na vrh slovenske Pece (Kordeževa glava), druga pot s Kordeževe glave proti Kneipsovemu sedlu in navzdol proti Kumru, tretja pot navzgor iz Luž na avstrijski vrh Pece, četrta pot z avstrijskega vrha Pece navzdol proti Globasnici, peta pot navzgor proti Siebenhütte in Kneipsovemu sedlu, šesta pot navzdol s Kneipsovega sedla proti Topli, sedma pot navzgor iz Tople proti Domu na Peci in na vrh slovenske Pece (Kordeževa glava), osma pot navzdol proti Mežici," je opisal tedaj na svojem blogu in dodal, da je za to "porabil okoli 15 ur in opravil za okoli 4180 metrov višincev gor in približno toliko tudi dol".

  

                                                                                           Foto: Urška Šprogar

Začel postopno in sam
Lani je na dobrodelni prireditvi Rotary kluba 24-urni vzpon na Trikotno jaso na Pohorju v 24 urah opravil 33 vzponov, kar pomeni okoli 100 km poti z višinsko razliko približno 8000 metrov - skupaj s kolegom Mirom Režonjo sta s tem postala zmagovalca prireditve v kategoriji peš. Najtežje ture, ki jih je doslej opravil, so bile sicer dolge 200 kilometrov - to je pomenilo 40, 42 ur hoje in teka po hribih v enem zamahu, brez spanja.
Kdaj so se začeli ti izzivi? "Pred 25 leti. Začetek je bil 75 km dolg tek Celje Logarska dolina leta 1988. To je bil nočni tek, okoli 30 tekačev nas je bilo - danes jih je cela množica. Potem so me začeli mikati daljši teki po gorah. Začel sem postopno in sam. Najprej čez Pohorje: od Maribora do Slovenj Gradca in Dravograda, potem sem povezal Maribor in Dravograd čez Kozjak, nato so se začeli ultratrekingi - nad 150, tudi 200 km, na primer iz Maribora čez Kozjak na vrh Koralp (Golice) potem čez Košenjak v Dravograd in čez Pohorje nazaj v Maribor brez vmesnega spanja. Začel sem povezovati posamezne poti in nastalo je za dan ali dva hoje ..."

Z vsakim korakom še lepše
Najljubši so mu trekingi, ki niso zelo ekstremni v planinarjenju, ampak bolj v teku in hitri hoji. "V Julijcih je več skale in plezanja, jaz pa se raje gibam po Pohorju, Kozjaku, Koroški, avstrijski Koroški, a tudi po Karavankah, Slovenskih goricah, Halozah - po eni strani zato, ker imam rad floro - cvetje, travo, drevje, po drugi strani zato, ker so te poti nekoliko nižje in bolj varne, če si sam. Na trekingih sem pogosto sam - včasih zato, ker se zanj odločim zadnji hip, včasih pa tudi ne najdem družbe, ker imajo kolegi druge načrte. Občasno nam seveda uspe uskladiti se in gremo skupaj."
Slike s trekingov redno objavlja na svojem blogu (http://zvone.blogspot.si). To so "poti, ko je z vsakim naslednjim korakom vse le še lepše", je zapisal v uvodu. In kakšen je odziv? "Včasih kdo pokliče in se pozanima o poti, veliko pa je le ogledov, celo tisoč na posamezni treking. Opažam, da se vse več ljudi zanima za daljše ture. Tako kot nas je bilo na prvih tekih Celje Logarska dolina malo, zdaj pa je tam udeležba množična, nas je bilo tudi na teh trekingih čez Pohorje, na Kozjak najprej le nekaj, zdaj pa nas je že 50, če že ne celo 70. Tudi v klubu K 24 nas je bilo na začetku 10 ali 15, zdaj nas je že čez 200. Ljudje iščejo mir, stik z naravo."
Trekingi so mu v užitek in se jih nikoli ne naveliča. "Če greš na Peco, je čudovito, če pa greš v enem dnevu čez Peco, Raduho, Olševo, Smrekovško pogorje, Uršljo goro in vidiš te lepote, je to 12-krat večji užitek," se nasmeji. "Seveda je naporno in zato terja priprave, vedeti moraš, kaj delaš, v kaj se podajaš, in poznati svoje zmožnosti in meje."
Poleg svojih poti se udeležuje tudi uradnih trekingov, bil je denimo na 160 km dolgem Istra trekingu, 130- in 100-kilometrskemm Velebitskem trekingu, 120-kilometrskem trekkingu Lavaredo (Dolomiti), prvi iz Slovenije se je udeležil 160-kilometrskega trekinga okoli Mont Blanca - tja si prihodnje leto, ko jih bo dopolnil 60, spet želi. "A je težko priti zraven, rabiš točke, reference."

Narava vsakič drugačna
Čas je zanj vse manj pomemben. "K 24 seveda mora biti opravljen v 24 urah," pravi. S tem nima težav, njegov najboljši čas je 18 ur. Na teh poteh si rad vzame čas, fotografira, uživa, pravi. Še vidi naravo, konec koncev je K 24 opravil že 24-krat?
"Narava je vsakič drugačna. Na primer celo noč hodim, da zjutraj na vrhu Raduhe gledam sončni vzhod - edini sem tam in tista svetloba, ki traja le 10, 15 minut, je fantazija. Opoldne je tam drugače in zvečer ob sončnem zahodu je spet druga svetloba. Včasih je oblačno, včasih sončno, včasih megla. Na mojem zadnjem K 24 je bilo na poti proti vrhu Raduhe toliko močeradov, da sem moral paziti, da nisem katerega pohodil - še nikoli v življenju jih nisem videl toliko, na vsakem koraku so bili po dva, trije. Spet drugič sem v Avstriji in na Smrekovcu naletel na trop 40 gamsov - samo sedel sem in jih opazoval. In vsak letni čas je drugačen ... Narava je izjemno raznolika, nikoli ni enako."

Tudi nevarno
Letos je bil na K 24 dvakrat: maja z Janezom Stočko, ki je pot opravil 28-ič, julija pa sam in najbrž bo jeseni spet šel: "Eni me prosijo, da bi jih vodil. To sprejmem, če presodim, da bodo zmogli. Odstop tudi ni katastrofa, bolje to, kot da se zaradi preutrujenosti kaj zgodi." Se je njemu že kdaj?
"Enkrat mi je zdrsnilo, padel sem na palico in si zlomil rebro. Predlani februarja mi je nekoliko pomrznilo lice, ko smo se z zakoncema Srečkom in Marjeto Gomilšak odpravili na zimsko prečenje Pohorja. Sprva dokaj normalne razmere so se na odprtem zahodnem Pohorju zaradi izjemno močnega vetra, temperature pod minus 16 stopinj Celzija, zametov ponekod do pasu in zelo slabe vidljivosti zaradi sneženja močno poslabšale, a po 12 urah smo le prišli na cilj."
Ga je na teh poteh kdaj strah, morda divjih živali? "Živali se umaknejo, bežijo pred človekom. Medveda sem srečal na Poreznu, divje svinje na Pohorju, a smo šli vsak svojo pot. Medved, divje svinje so nevarni, ko imajo mladiče, in še to samo, če jih presenetiš."

Tatjana Vrbnjak

ČETUDI SE ZGUBIŠ, NAJDEŠ POT
Kako je z opremo? "Praviloma hodim ves čas v istih pohodnih (tekaških) čevljih, razen na organiziranih trekingih včasih organizatorji omogočijo, da udeležence nekje pričakajo nahrbtniki - v takih primerih se seveda preobujem. Pri tekmovalnih trekingih je pomembno, da nahrbtnik ni pretežak. V zimskih razmerah je oprema nekoliko drugačna. GPS ne uporabljam, četudi ga imam v mobitelu, najbolj se zanesem na zemljevid in orientacijo v prostoru. Četudi se zgubiš, se vedno najde neka pot," raloži Zvonko Mezga.



Vreme pred Triglavom premagalo Mateja Markoviča


Skoraj 78 ur je bil triatlonec Matej Markovič na poti. Potem ko je v okviru dobrodelne akcije Srce Sloveniji preplaval 20 km slovenskega morja ter prekolesaril 650 kilometrov poti od Portoroža do Murske Sobote in nazaj, se je zapletlo pri 210 km dolgem teku iz Portoroža čez Ljubljano na Triglav. Na Rudnem polju je namreč včeraj zvečer padla odločitev, da ekipa z Markovičem na čelu zaradi slabe vremenske napovedi ne nadaljuje poti do cilja.

Vseeno lahko rečemo, da je preizkušnja, ki se je mnogim zdela nečloveška, Mateju Markoviču uspela, čeprav je v soboto, nekaj pred 18. uro na Rudnem polju na Pokljuki naredil zaključne korake. Vremenske razmere so bile prenevarne, da bi se skupaj z ekipo, ki je bila po treh neprespanih nočeh že kardobro utrujena, odravil proti naši najvišji gori. Vendar pa Matej obljublja, da bo skupaj z ekipo Triglav vsekakor še osvojil. (gg)


 

Šestintridesetič na Vršič

Ljubitelji kolesarjenja se lahko v soboto, 6. septembra, že tradicionalno pomerijo na 36. Jurišu na Vršič. Po skupinskem startu ob 11. uri se bodo na progo podali s startnega mesta pod kranjskogorskimi smučišči, pred gostilno Oštarija oziroma na križišču pri hotelu Kompas. Uvodno ogrevanje bo potekalo po glavni cesti v smeri Ljubljane mimo Kranjske Gore do križišča pri TGC Kranjska Gora in v nadaljevanju po Vršiški cesti do hotela Lek, kjer je leteči start tekmovanja s pričetkom merjenja časa. Start v Kranjski Gori je na nadmorski višini 810 metrov, cilj na vrhu prelaza Vršič pa na nadmorski višini 1611 metrov. Proga je dolga 13,5 kilometra, višinska razlika 801 meter, maksimalnim naklon 10,8 odstotka in povprečni naklon 7,25 odstotka. Merjenje časa bo izvedeno z elektronskimi čipi, ki jih prijavljeni dobite ob prevzemu startnih številk na dan prireditve med 8. uro in 10.30 v prireditvenem šotoru Arena pri hotelu Kompas v Kranjski Gori. Več informacij na http://www.td-kranjska-gora.si/juris-na-vrsic/razpis/. (uk)

  


Štirje plezalci umrli v italijanskih Alpah

Italijanske Alpe so vzele življenja štirih plezalcev. Med vzponom na območju Valtelline so po navedbah reševalcev na višini približno 3000 metrov danes zjutraj padli v razpoko.

Po prvih podatkih je bila četverica del šestčlanske odprave, ki se je nameravala povzpeti na 3678 metrov goro Monte Disgrazia v gorski verigi Bregaglia. Dva izmed njih, moški in ženska, sta se zaradi poslabšanja vremenskih razmer odločila vrniti, medtem so preostali štirje nadaljevali z vzponom, ki se je nato tragično končal.

Megla in leden dež sta onemogočila reševanje s helikopterjem, zaradi česar se je morala ekipa reševalcev na območje odpraviti peš. Vzrok nesreče še ni znan. (sta)
 

Vecer.si 31.08.2014

 Zvonko Mezga 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti