Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gorniška popotnica 30.11.04

Pustimo se presenetiti starki zimi, sicer pa imamo v adventnem času, to je štiri tedne pred božičem tako ali tako tudi dosti drugih opravil

 

Gorniška popotnica


Prejšnji teden je že prav lepo zadišalo po zimi, ki pa nas to pot še ne bo obiskala, vsaj tu spodaj, kjer nas živi večina Kranjcev ne. Oživela pa bo večina smučišč oziroma vsaj tista, na katerih so v minulih mrzlih dneh pridno pridelovali umetni sneg. Na tega bo namreč predvsem danes, malo pa še jutri dopoldne padlo tudi nekaj naravnega snega, potem ..., potem pa se bosta naslednje dni oba skupaj sesedala. Kot kaže pravega zimskega mraza do konca tega tedna še ne bo k nam, morda pa nam ga skupaj z drugimi tradicionalnimi, to je prehrambenimi darovi sladkega značaja prinese Miklavž. Kadar na današnji dan, ko goduje Andrej sneži to pomeni, po ljudskih vremenskih modrostih seveda, da bo zima dolga in bela. Glede na tole mokro in sivo žalost, ki smo ji priča pa se lahko vprašamo, če se nam letos ne bo spet izneverila kot se je to v zadnjem desetletju že večkrat zgodilo.

 

Pustimo se presenetiti starki zimi, sicer pa imamo v adventnem času, to je štiri tedne pred božičem tako ali tako tudi dosti drugih opravil, ki so jih najbolj veseli naši najmlajši in žal, vse bolj tudi trgovci. Pred nami je vremensko bolj kisel konec tedna, saj bo oblačen in občasno tudi deževen, snežilo bo le v visokogorju. Snežinke bodo obiskale sredogorje šele v začetku prihodnjega tedna. Ena od alternativ v slabem vremenu je tudi obisk podzemlja. Gibanje po jamah je v veliki meri podobno hoji in plezanju po vršacih, le da nam slabo vreme tu ne more do živega, razen, nimamo opravka z vodno jamo. Tudi temperature so dokaj stalne in se gibljejo med 8 in 12 ° C, seveda velja to za jame, katerih vhodi niso v sredo- ali visokogorju. V Sloveniji imamo registriranih že prek 8.200 (!) jamskih objektov, mnogi med njimi pa so opremljeni tudi za množičen obisk. Obisk naših najbolj znanih turističnih jam je sicer zanimiv, mnogo bolj pa se nam bo vtisnil v spomin obisk manjše, po razsežnostih in bogastvu jamskega okrasja nič manj zanimive, a predvsem manj znane jame.

Obisk neturistične jame je še posebej privlačen, saj poteka na klasičen način, to pomeni ob soju karbidovk in pod vodstvom izkušenih jamarjev, najpogosteje domačinov. Zato vas ta konec vabimo v jamo Dimnice, katere vhod je med vasema Slivje in Markovščina ob cesti Kozina-Podgrad. Jamski splet Dimnic poteka med dvema, okoli 40 m globokima breznoma, ki sta povezana z rovom. Zunanji hladen zrak se pozimi spušča v večje brezno in nato skozi manjšega iztiska ven toplejšega, jamskega. Slednji se na stiku z zunanjim zrakom utekočini, kar se kaže kot steber »dima«. Odtod izhaja tudi ime za jamo, saj so okoličani domnevali, da izhaja dim iz "hudičeve prekajevalnice mesa" ali dimnice. Pretočna jama je dolga okoli šest kilometrov in prek 130 m globoka, saj ima rove v dveh nadstropjih. Zgornji so suhi in lepo zakapani in prav po njih vodijo tudi urejene poti. Zgornjo in spodnjo jamsko etažo povezujejo udorni jaški v ilovici in skalovju. Po spodnjih rovih teče potok, ki pred tem ponikne v slepi dolini Velike Loče.

Z barvanjem so dokazali, da se voda naprej od jame pretaka vse do precej oddaljenih izvirov Rižane. Največja izjemnost jame z okolico je "šolska zbirka" pojavov na stiku kraškega z normalnim, to je rečnim površjem. Gre za tako imenovani kontaktni ali stični kras, najznačilnejši naravni pojavi pa so slepe doline in jame ter vrtače. Slepa dolina je do ponikev, kjer izgine voda v podzemlje povsem podobna običajni rečni dolini, na stiku s kraškim svetom, pa se strmo konča. Ime za tovrstno dolino izvira izhaja iz njihovega spodnjega konca, ki ga zapira tudi do več deset metrov višje apneniško obrobje. To povsem preseka normalen potek doline, ki se zato nenadoma slepo konča. Samo na tem območju, to je na južni strani Brkinov imamo kar dvanajst slepih dolin, ki so vsaka posebnost zase tako v pokrajinskem videzu kakor tudi po poselitvi in rabi tal.

Obisk jame Dimnice bomo pričeli s spustom po udobni turistični poti do plesne dvorane na dnu 39 m globokega vhodnega brezna. S pomočjo karbidovk se bomo podali v Belo dvorano s številnimi anemoliti, koralam podobnimi izrastki na kapnikih, v naspotno smer pa mimo 22 metrov visokih kapniških stebrov Kiklopov, ki so med najvišjimi v Evropi, pa vse do ostankov vodovodnega zajetja sto metrov pod površjem. Sredi spusta krene steza proti Vilinski dvorani. Sledijo Marmitna in Podorna dvorana, z eno največjih kapniških zaves pri nas, in dvorana poimenovana po sigovih ponvicah, ki prekrivajo dno. Naslednji dvorani so dale ime sigaste tvorbe na stropu, podobne slikarskim paletam. Konglomerat s prodniki iz flišnega peščenjaka je razgaljen pred Kitajsko dvorano, v kateri je rob sigove ponvice, ki spominja na miniaturni kitajski zid. V Zadnji dvorani bomo zaključili obisk pred sigovo kopo, ki je zaprla nadaljevanje rova.

Za obisk Dimnic, ki poteka vsako nedeljo ob 15.30 se lahko dogovorite tudi posebej z jamarji istoimenskega društva (kontaktna oseba je Franc Malečkar, 05 652 6036, 041 693 014). Po vrnitvi iz jame se velja ustaviti še v slivarski cerkvi s freskami, ki upodabljajo negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične. Z razgledne ceste proti Mršam se odpira pogled vse od brkinskih vasic, stisnejnih na rob slepih dolin pa do kopastega krasa Čičarije. Povsem za zaključek pa se lahko sprehodite po eni od slepih dolin, med najlepšimi sta zagotovo Brezovica in Odolina, z istoimenskimi naselji na njihovem dnu. Ta konec tedna se torej prepustite podzemeljskim jamskim lepotam in nekaterim značilnostim kraškega površja. Ali navsezadnje ni čudovito, da nam narava ponuja in odkriva tudi del svoje notranjosti, česar pa za ljudi ne bi mogli vedno reči? Upamo pa, da to ne bo vaš prvi in zadnji jamarski izlet, saj vam jih ostane za ogled še več kot 8000 ...

Gorniški pozdrav, Miha

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti