Gorenjski glas - Maja Bertoncelj: V soboto, 18. junija, bo v Petrovem Brdu start Gorskega maratona štirih občin, ki bo letos štel za osmo svetovno prvenstvo v gorskem maratonu.
Letošnji gorski maraton štirih občin bo potekal v organizaciji LTO Sotočje in Turističnega društva Podbrdo v sodelovanju s slovenskim in svetovnim združenjem za gorske teke. Je ena izmed težjih preizkušenj na slovenskih tleh. Letos bo še posebej zanimiv, saj bo štel za svetovno prvenstvo v gorskem maratonu. Start bo v soboto, 18. junija, ob 8. uri zjutraj v Petrovem Brdu, cilj pa v Podbrdu. Vmes bodo tekmovalci morali premagati 37,5 km, 2500 metrov vzponov in 2800 m spustov, skupaj kar 5300 višinskih metrov. Predviden čas zmagovalca je okrog 3 ure in 30 minut.
Proga poteka po ozemlju štirih občin: Bohinj, Cerkno, Tolmin in Železniki. Tekmovalce vodi po »mulaterah« in planinskih poteh po pobočjih Črne prsti in Porezna. Start je na Petrovem Brdu pred planinskim domom, pot bo tekače vodila do Kovc, čez Vrh Bače do Koble na planino Kal, sedlo Čez Suho tik pod vrhom Črne prsti. Sledi najdaljši spust prek Sedla Kalarskega Brda v vas Kal, naprej pod vasjo Stržišče v vas Znojile, Obloke, v Hudajužno, čez Žetlc, Rovt, Durnik, Robijo in Prehod do koče pod vrhom Porezna. Ta odsek so tekači na prvem maratonu poimenovali »ura resnice«. S Porezna se po poti Slovenske planinske transverzale čez Trtniško planino proga mimo Robarja spusti na cilj v Podbrdo.
Prijavljenih je 374 tekmovalcev iz 12 držav, od tega 97 reprezentantov, 12 slovenskih. Premagati bodo morali 37,5 km, 2500 metrov vzponov in 2800 m spustov.
Maraton je za številne tekače velik izziv. Na prvem leta 2002 jih je nastopilo 146, od tega sedem žensk, lani pa kar 275, žensk pa 54. Rekorda proge, ki pa je bila takrat 2,5 km krajša kot bo letos, sta bila postavljena leta 2004.
Marko Šubic iz Žirov je za progo potreboval 3 ure, 21 minut in 52 sekund, Medvoščanka Ines Hižar pa 3 ure, 56 minut in 25 sekund. »Na maratonu štirih občin sem nastopila le enkrat. Proge prej nisem poznala in je niti nisem hotela. Startala je tudi moja sestra Tina. Takrat sva bili še smučarski tekačici in trenerji so nama nastop odsvetovali. Najbolj so mi ostale v spominu dobra organizacija in bolečine v mišicah, ki so se po prihodu v cilj stopnjevale iz uro v uro. Tina se je na Poreznu celo zjokala. Ni vedela, ali naj gre naprej ali ne. Res je težka tekma, za katero moraš biti stoodstotno pripravljen, razen če se ne obremenjuješ z uro. Lep je občutek, da sem še vedno lastnica rekorda. Še vedno sem športno aktivna, a nimam tekmovalnih želja,« je tudi nekaj na temo zahtevnosti preizkušnje povedala lastnica ženskega rekorda Ines Hižar, lastnik moškega Marko Šubic pa dodaja: »Tekma je res zelo zahtevna, pisana na kožo gorskim tekačem. Biti moraš dober v vzpone in spuste, pa tudi soliden ravninski tekač. Zmagal sem trikrat, letos pa grem navijat.«
Maja Bertoncelj