Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Gradili so tovorno žičnico

GG Pr' jezer - Danica Zavrl Žlebir:  Minilo je petdeset let, odkar so pognali tovorno žičnico do Češke koče.

Zaradi potrebe po oskrbi koče jo je prostovoljno gradila skupina domačinov. Takratnega podviga, opravljenega v poletnih mesecih leta 1969, se spominja Milan Selišnik.

Milan je bil eden od petih graditeljev tovorne žičnice na Češko kočo, ob njem so gradili še Štefan in Lovro Zupan, Nace Karničar in Franc Zadnikar, Milan pa se spomni, da sta bila pobudnika gradnje Jurij Skuber in Miloš Bregar. Za oskrbo Češke koče, kjer je bil takrat oskrbnik Andrej Karničar, namreč niso bila dovolj le močna ramena.

"Možje, ki smo gradili žičnico, smo bili vsi vajeni takih del, jaz osebno sem bil takrat zaposlen pri gozdni ravno pri žičnicah. To je bilo deset let moje poklicno področje, pozneje sem bil tri desetletja šofer," pove Milan Selišnik, edini še živeči graditelj žičnice na Češko kočo. "Bilo je naporno in nevarno delo, čeprav smo bili takšnih opravil vsi vajeni pri spravilu lesa. Od gozdnega gospodarstva smo dobili jeklenice, motor z vitlo pa je bil narejen v Ljubljani. Les za nosilni steber smo posekali pri Češki koči, šest macesnov je šlo za to. Potem je bilo treba napeljati žičnico. Najprej smo vitlo spravili do Žrela, motor pa razdrli na tri dele in ga nato po vrvi spustili do Češke koče. Za motorjem smo na 'zajlo' navezali še Štefana, zatem smo privlekli nazaj gor nosilno vrv ... Mladi smo bili, močni in ni nas bilo strah, delali pa smo prostovoljno, le za malico."

ZA LIKOF PADEL ZABOJ VINA

Žičnico so gradili junija in julija, sredi največje planinske sezone. "V gošči je bilo zato polno planincev, tudi v Češki koči jih je bilo lepo število. Spomnim se, da jih je bilo nekoč okoli sedemdeset in še mi zraven, oskrbnikova žena Anica pa je za vse kuhala sama," se spominja sogovornik - ne le dela, pač pa tudi veselih uric, ki so jih prebili ob gradnji. "Ko je bil likof, smo ob prvi 'furi' rekli oskrbniku Andreju, naj za krst žičnice razbije steklenico vina. Pa se mu je zdelo škoda. No, potem pa se nam je na drugi vožnji stresel z žičnice cel zaboj vina. Prvo dostavo hrane za Češko kočo je s traktorjem do vznožja pripeljal Ludvik Virnik."

ZA ČEŠKO KOČO ŠE LEDINE

Žičnico je upravljal Jaka Šenk, Milan pa je včasih pomagal pri transportu in opravljal remont. Tudi to ni bilo enostavno delo. Ko je na vrtoglavi višini mazal nosilno vrv, sicer ni bilo časa gledati dol, a tudi prav prijetno ni bilo. Milan je pozneje sodeloval tudi pri gradnji žičnice do Kranjske koče na Ledinah, več let je gor vozil tudi hrano. Ledinska žičnica je kakih dvesto metrov daljša od one na Češko kočo (okoli devetsto metrov), ima tri stebre, na Češko dva, zdaj je tudi že elektrificirana. Tudi za žičnico na Češko kočo je že vse pripravljeno, da steče na elektriko. Bila pa je od gradnje že dvakrat obnovljena, zamenjani so bili stebri, posodobljeni zgornja in spodnja postaja. Obnova je bila že lažja, saj ni več slonela le na ročnem delu.

Milan Selišnik, zdaj že 17 let upokojen, že nekaj let ni bil na Češki koči, včasih pa je veljalo, da se je šlo vsako leto vsaj enkrat gor. Tu ne šteje skrb za žičnico in redni pregledi, to je bil planinski izlet, izvemo od graditelja žičnice na Češko kočo. Tovorna žičnica obratuje v času sezone, poženejo jo vsak petek, še izvemo, ko s spodnje postaje opazujemo trdne jeklenice, ki zdržijo tudi do pol tone tovora za Češko kočo.
 

Pr' Jezer, 04.10.2019, št. 3 str. 7
Gradili so tovorno žičnico

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti